http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612097042

Slovenščina vsakdan ak dan in za vs

Nevenka Drusany Nana Cajhen Dragica Kapko Martina Križaj Ortar Marja Bešter Turk

Učbenik za slovenščino v devetem razredu devetletne osnovne šole

Kolofon Nevenka Drusany, Nana Cajhen, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk

SLOVENŠČINA ZA VSAKDAN IN VSAK DAN 9 Učbenik za slovenščino v devetem razredu osnovne šole

Urednica: Katja Križnik Direktor produkcije: Klemen Fedran Recenziji: Oblikovanje: Prelom: Ilustracije: Fotografije: 1. izdaja: Tisk: Naklada:

mag. Mateja Hočevar Gregorič, Vanja Kavčnik Kolar Barbara Šušteršič Jasna Karnar/Studio Rokus Adriano Janežič, Suzana Bricelj Drago Mohor, Cyril Vihont, Fotodokumentacija Dela, Čebelarski muzej Radovljica 1. natis Schwarz d.o.o.

3200 izvodov Ljubljana, april 2007

© Založba Rokus Klett, d.o.o., Ljubljana 2007 Za založbo: Rok Kvaternik

Učbenik Slovenščina za vsakdan in vsak dan 9 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji seji dne 15. 3. 2007 potrdil kot učbenik za slovenščino v 9. razredu osnovne šole.

Za dovoljenje za objavo naslovnic, fotografij in delov besedila se zahvaljujemo Delu, DZS, Založbi Mladinska knjiga, Cankarjevi založbi, Prešernovi družbi, Banki Slovenije, Planinskemu društvu Bovec, Slovenskemu narodnemu gledališču, Unicefu in Narodnemu muzeju.

Kakršno koli fotokopiranje, preslikavanje, objavljanje ali drugo reproduciranje delov ali celotnega besedila in ilustracij brez vnaprejšnjega dovoljenja založnika je prepovedano.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 e-pošta: rokus@rokus.com http://www.rokus-klett.si, www.knjigarna.com, www.devetletka.net CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2) SLOVENŠČINA za vsakdan in vsak dan 9. Učbenik za slovenščino v devetem razredu devetletne osnovne šole / Nevenka Drusany ... [et al.] ; [ilustracije Adriano Janežič, Suzana Bricelj ; fotografije Drago Mohor ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2007 ISBN 978-961-209-704-2 1. Drusany, Nevenka 230740736 DN1376

Vsebina 1 Halo, halo!

Glasovi slovenskega knjižnega jezika Medmet Členek

5

2 Alma Maksimilijana Karlin Sopomenske povedi Kako pišemo — skupaj ali narazen?

11 15

6 8 9

18 20 22

4 Cvrtnik Vstanem in se oblečem Ne samo počitek, temveč tudi delo Ali odhajaš ali prihajaš?

28 33

5 Kaj meniš o ...?

Sklepam in pojasnjujem

36 39

6 Popeljem te ...

Vem, toda ne povem Priredno zložene povedi

41 45 46

8 Rad bi dobil štipendijo Povedi s pastavkom Povedi s polstavkom

64

10 Naročam ..., plačujem ...

66

11 Besedila okrog nas

70

12 Slovenski jezik skozi stoletja

74

17

3 Samo Oznaka Tvorjenke Posebna raba vezaja in pomišljaja

7 Pri Mentavajcih, otrocih vesolja Sestava dvostavčnih in večstavčnih povedi

9 Sočustvujem z Vami

Državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji Prevzeta stvarna imena Slovenski jezik v zamejstvu in izseljenstvu

76 78 80

25

34 34

49 54

58 60 61

3

7 Pri Mentavajcih, otrocih vesolja

1. Ali rad potuješ? Čemu potuješ?

Kaj po navadi delaš na potovanju?

Kje si že bil?

Katero potovanje ti je najbolj ostalo v spominu? Pripoveduj nam o njem (npr. kod te je vodila pot, kaj si videl in doživel, kakšne ljudi si srečal, katero hrano si jedel, katere običaje si spoznal …).

Ali na potovanjih tudi fotografiraš? Kaj fotografiraš najraje?

Ali na potovanjih pišeš dnevnik? Če ga, povej, čemu ga pišeš.

S katerim prevoznim sredstvom potuješ najraje? Zakaj?

Kaj pa ti na potovanjih ni všeč? Zakaj?

2. Preberi naslednje nasvete popotnikov.

Nasvet Nasvet Nasvet Nasvet Nasvet Nasvet

za Veliko Britanijo: Kjer koli in kar koli čakaš, se postavi v vrsto. za Japonsko: Sezuj čevlje, preden vstopiš v hišo. za Samoo: Kadar hodiš, ne jej. za tibetanski svet: Okoli templja hôdi v smeri urnega kazalca. za hindujski svet: Ženske naj se kopajo oblečene, ne v kopalkah. za Južno Ameriko: Obvezno je vsaj skromno znanje španščine.

Ali poznaš še kakšen nasvet za obnašanje v tujih deželah? Katerega?

Kaj bi svetoval tujcu, ki bi prišel v našo državo?

3. Vsako potovanje ima dobre in slabe strani, na potovanje se podamo z enim prevoznim sredstvom ali z več, ogledujemo si razne znamenitosti.

V svoj zvezek preriši spodnjo preglednico; vanjo razvrsti naslednje izraze: ladja, huda vročina, kolo, mrčes, arheološke najdbe, razgibana pokrajina, pomanjkanje pitne vode, zabava, množice turistov, prijazni domačini, letalo, nenavadna hrana, muzeji, sani, gradovi, jezera, drugi običaji, revščina, zanimivi ljudje, zanemarjene poti, hud mraz, narodni parki, hoja, nalezljive bolezni, zobata železnica.

DOBRE STRANI

48

SLABE STRANI

ZANIMIVOSTI

NAČIN POTOVANJA

4. Preberi naslednje besedilo.

PRI MENTAVAJCIH, OTROCIH VESOLJA Indonezija je največje otočje na svetu; sestavljena je iz nekaj več kot 13.000 otokov in ti se raztezajo skoraj 5.000 kilometrov široko, in sicer od Malajskega polotoka na zahodu do Tihega oceana na vzhodu. Nekaj sto kilometrov zahodno od otoka Sumatra je Siberut, otok, na katerega turisti in celo popotniki zelo redko zaidejo.

In v pragozdu Siberuta živijo Mentavajci, ki nočejo prevzeti sodobnega načina življenja, vendar pa ne odklanjajo stikov z zunanjim svetom. (tj. večje hiše) ali sapoja (tj. manjše hiše), pridobivanje saguja ter lovljenje opic in divjih prašičev.

Na naš zadnji večer so pripravili obred izganjanja zlih duhov. Najprej se je oglasilo divje bobnenje. Nato je ritem postajal vse hitrejši. Fantje so divje plesali v krogu in z nogami tolkli po tleh, da so se dile šibile pod težo udarcev. V enakomer nem ritmu so nadaljevali obred pozno v noč.

Po enem tednu bivanja v džungli smo se poslovili od domačinov in po hlodih zabredli v goščavo. Stopali smo težko, lovili smo ravnotežje in se nekajkrat prevr nili v blato. Bili smo utrujeni, umazani kot prašički. Le trdna volja in prepričevanje — Samo še malo! — sta nas držala pokonci. Po šestnajstih urah vožnje z drevakom, ladjo in avtobusom smo se vr nili v civilizacijo. Če bi bil filozof, bi rekel, da so Mentavajci otroci vesolja, ki živijo v pravem sožitju z naravo. Če bi bil pesimist, bi jih opisal kot primitivne divjake, ki živijo v blatu in se valjajo v umazaniji. Ker pa sem med njimi preživel teden dni, lahko rečem, da sem v naročju neokrnjene narave preživel nepozabne trenutke.

MATEJ ŠPENKO Prirejeno po: Delo, TRIP, 15. 6. 2000.

Fotografije: Igor Škof in Matej Špenko

Kljub opozorilom: »Če ste pametni, ne rinite tja! … Lačni boste, zboleli boste in, bog ne daj, celo ubijejo vas lahko! … Ne izzivajte nesreče — če pa že greste, pazite nase!« smo se podali k Mentavajcem na Siberut, otok na skrajnem zahodu Indonezije; v njegovo osrčje smo se vozili celih 20 ur — najprej dve uri z avtobusom iz Bukittinggija do Padanga, potem enajst ur s staro barkačo do vzhodne obale Siberuta, nato tri ure z drevakom na motorni pogon do reke, po njej uro in pol z drugim drevakom do izhodišča za pohod v notranjost otoka. Sledila je hoja po blatu, razmočeni zemlji, reki …

Po treh urah hoje po blatu, podrtih drevesih in čez številne reke in potoke smo končno prišli v mentavajsko vas.

Prve kolibe so se prikazale kot fata morgana — bile so lesene, postavljene na kolih in dvignjene nad blato; nekaj prašičev je zadovoljno rilo po blatu.

Otroci so razcapani tekali naokoli in si nas zvedavo ogledovali; ženske so sedele ob ognju in kadile verjetno že stoti kretek, cigareto, brez katere Mentavajci ne morejo živeti.

Moški srednjih let je stopil na prag.

Imel je globoke poteze prijaznega divjaka. Toplo nas je pozdravil: »Aluita, simakerek — dober dan in dobrodošli.«

»Vaški zdravitelj,« nam je vaškega poglavarja predstavil Jimmy, naš vodnik. Ker smo bili utrujeni, smo si ležišča naredili na deskah in se pripravili na prvo noč v džungli. Vaški poglavar, ki je z zateglim glasom zapel uspavanko otroku, je tudi nas zazibal v spanec.

Naslednji dan sta nam Maks, mišičasti vaški posebnež, in vodnik Jimmy pokazala, kako Mentavajci pridobivajo sagu, svojo glavno jed. Najprej so posekali deset metrov visoko drevo.

Nato so ga drgnili toliko časa, da so dobili moko. V koših so jo odnesli do pusugvata, naprave, ki je podobna naši stiskalnici; tu so moko presejali.

Nato so jo stresli v ovalne sode iz vej; tri mesece jo pustijo v črni mlakuži.

Po treh mesecih bo glavna sestavina saguja pripravljena — takrat jo bodo zavili v palmove liste in skuhali.

Caf caf, je Maks z mačeto nekajkrat močno udaril po drevesu, da se je prelomilo na pol. Nato je pripravil sladico: ličinke — svetlo rjave sluzaste živalce, prava poslastica na Siberutu. Ko sem čez nekaj časa pogledal Maksa in fantiča ob njem, sta se oba slastno oblizovala: »Bi kdo poskusil?« Skremžili smo se, prostovoljca ni bilo. »Haha, turisti tega ne jeste!« se nam je smejal Maks.

Tretji dan našega bivanja v vasi je bila poroka. Poročil se je Salomon, starosta Mentavajcev. To je bila že njegova druga poroka. Naš vodnik Jimmy nas je poučil, da ima moški v mentavajski skupnosti tri naloge: izgradnjo ume

49

5. Komu je namenjeno besedilo?

Utemelji odgovor.

Kje in kdaj je bilo objavljeno?

Kdo je napisal besedilo?

Ali je besedilo zasebno ali javno?

Utemelji odgovor.

6. O čem je pisal avtor izhodiščnega besedila? a) b) c) č) d) e)

O O O O O O

velikosti, gospodarstvu in številu prebivalcev otoka Siberuta. možnostih potovanja v daljne kraje. odnosu Mentavajcev do živali. zgodovini Mentavajcev. svojem potovanju v oddaljeni kraj in o bivanju med tamkajšnjimi ljudmi. izobraževanju na otoku Siberutu.

7. Kaj dela pisec besedila? a) b) c) č) d) e)

Vabi bralce na Siberut.

Opravičuje se Mentavajcem zaradi posmehovanja njihovim navadam.

Prikazuje geografske značilnosti tega otoka.

Prikazuje svoja doživetja na potovanju.

Zahvaljuje se Mentavajcem za gostoljubnost.

Ocenjuje navade Mentavajcev.

8. Kaj vse si izvedel iz besedila? a) b) c) č) d) e) f)

Kje leži otok Siberut.

Kje živijo Mentavajci.

Kateri jezik govorijo Mentavajci.

Kako je pisec potoval k Mentavajcem.

Koliko je Mentavajcev.

V kakšnih odnosih so Mentavajci do drugih ljudstev v Indoneziji.

Kaj je pisec doživel pri Mentavajcih.

9. Ali prikazuje pisec resnične kraje, ljudi in dogodke?

Ali je besedilo umetnostno ali neumetnostno?

Utemelji odgovor.

10. Ali piše pisec o svojih doživetjih ali o tujih?

Kako to veš?

Ali le našteva kraje, skozi katere je potoval, ali pa piše tudi o tem, kaj je v njih doživel?

Ali je besedilo objektivno ali subjektivno?

Utemelji odgovor.

11. Ali piše pisec o tem, kar se je zgodilo, ali o tem, kar se nenehno dogaja, ponavlja?

Utemelji odgovor.

Ali pripoveduje o dogodku ali opisuje ponavljajoči se postopek?

Besedilo, v katerem pisec pripoveduje o tem, kje je potoval in kod je med potjo doživel, je potopis potopis.

Ker pisec prikazuje svoja doživetja, prevladujejo glagoli v 1. osebi ednine ali množine, in sicer navadno v pretekliku. Potopis je subjektivno javno besedilo, katerega namen je na čim zanimivejši način predstaviti kraje, skozi katere je potoval pisec, in ljudi, ki jih je srečal na svoji poti.

50

12. Preberi naslov izhodiščnega besedila.

Zakaj imenuje pisec Mentavajce “otroci vesolja”?

Kje v besedilu najdeš odgovor na to vprašanje?

Koliko mnenj o življenju Mentavajcev vsebuje ta del besedila?

Komu pripisuje pisec prvo mnenje?

Komu pripisuje drugo mnenje? Čigavo pa je tretje mnenje?

Kakšna se ti zdijo ta tri mnenja?

Ali se s katerim mnenjem strinjaš? S katerim? Zakaj?

13. Ali je pisec začel besedilo s pripovedovanjem o svojem potovanju?

Kaj nam je predstavil v uvodnem delu?

Ali nam je s tem olajšal razumevanje besedila? Česa ne bi vedeli, če bi bilo besedilo brez tega uvoda?

Ali je bil torej uvod potreben ali ne?

14. Besedilo spremlja tudi slikovno gradivo. Čemu ga je pisec uporabil?

Kaj nam ponazarjata zemljevida?

Kdo je izdelal fotografije?

Kako to veš?

Kaj nam ponazarjajo fotografije?

15. Preberi naslednje odlomke iz besedil. Določi, kateri odlomek je iz potopisa.

Utemelji svojo odločitev.

Notranjska kaže, kako pomembno vlogo imajo prometne poti v življenju in razvoju pokrajine. Cerkniško polje in Bloke so bile poseljene že v prazgodovinski dobi. Prek Blok je vodila tovorna pot za povezavo osrednje Slovenije s Hrvaško. V rimskem času je šla prek Cerknice pot od morja proti Emoni. Ime Cerknica navaja na zgodnjo faro, že v 11. stoletju je imela tudi trške pravice. Ob stari poti čez Loško dolino sta se razvili še dve stari naselbini, najprej Stari trg, nato pa Lož, ki so ga zaradi bližine tedanje meje leta 1477 povzdignili celo v mesto. Ob vznožju Snežniške planote je v 14. stoletju nastal ob kraških izvirih utrjen grad, ki je varoval prehod skozi snežniške gozdove proti Pivški dolini. Današnji grad Snežnik ima lepo ohranjeno renesančno podobo iz 17. stoletja.

Atlas Slovenije, MK, Ljubljana 1986.

Krenila sva na široko cesto proti Soboti.

1

2

Kdor je vajen hoditi po gorah ali hriboviti zemlji, je prvi hip presenečen, da se ne more nikjer ozreti navzdol in gledati zemeljski relief zviška. Pod navpičnimi jagnedi, nad katerimi plavajo v sinji višini beli oblaki, je človek še nižji, čisto pri zemlji, tako rekoč drobec temno sive prsti. Napade ga stiska v prsih zaradi širne daljave in ogromne prostornine pod visokim svodom. Začudene oči blodijo od obzorja do obzorja. Najrajši bi legel v ozko senco za jagnedom na travniku in se stisnil k zemlji.

Lendavske gorice so ostale za hrbtom. Ko sem se ozrl, so se mi zdele podobne zelenemu otoku, obraslemu z vinsko trto. Na desno je zapiral drevored jagnedov pogled v medžimursko nižino. Na levi so zijala široka vrata med Goričkim in Lendavskimi goricami; skozi prečno vrsto zelenih jagnedov se je videlo ogrsko nebo.

Juš Kozak

51

Z otožnostjo v srcu smo zapustili prijazno planoto med gorami. Oblekli smo se v debele kožuhe, tako kot Tibetanci, da bi se zaščitili pred visokogorskim mrazom, in najeli dva vodiča. S Tibetancema na čelu smo se začeli vzpenjati po nedostopnih stezah med zasneženimi soteskami Hindukuša. Živalim smo kopita ovili v krpe, kljub temu pa so konji napredovali s skrajno muko in na najbolj strmih delih poti smo jim morali za brzde privezati vrvi in jih vleči za sabo. Niccoloju je bilo presneto žal, da ni ravnal po nasvetu Tibetancev, ki so mu rekli, naj vzame s sabo samo mezge, ki so bili krepkejši in bolj vajeni hudih naporov. Mraz je vedno bolj pritiskal in hoditi smo morali v popolni tišini, saj bi že malo glasneje izgovorjena beseda lahko sprožila snežni plaz.

3

Prebijali smo se iz soteske v sotesko, vedno više in više, vse dokler se nismo povzpeli do zaledenele planote, ki so jo bičali siloviti sunki vetra. Tu sta nas vodnika zapustila. Rekla sta nam, da se na drugi strani prelaza začenja kraljestvo gorskih hudičev. A se nismo predali, čeprav je zaradi strahopetnosti vodnikov naša pot postala še bolj tvegana. Pred nami se je pojavil prepad, ki mu ni bilo videti dna, čezenj pa je vodila samo majava brv iz vrvi in desk. Mezgom in celo Jacopu, ki se je tresel kot šiba na vodi, smo zavezali oči, da jih ne bi zgrabila vrtoglavica. Nismo pa mogli uteči najstrašnejši grožnji, snežnemu viharju, ki zbriše vse poti, povsod nasuje svoje zamete in zbada obraze s tisočerimi ledenimi šivankami.

Marko Polo

Himalaja (˝domovanje snega˝) je eno od veličastnejših območij na Zemlji. To je svet velikanskih razsežnosti; v njem kraljujejo vrhovi Everest, Nanga Parbat in Kančendžanga. Himalaja je dežela verstev in mitov, za hindujce in budiste pa je tudi domovanje bogov. Te visoke gore so bile nekoč velika pregrada na poti do legendarnih mest ob svileni cesti — Samarkanda, Buhare, Kašgarja in Kotana. Himalaja ima še dandanes podobo izgubljenega sveta, ki se ga napredek ni dotaknil; to je domovanje samotnih asketov in jetija — snežnega človeka, o katerem pravijo, da prebiva v najbolj odročnih koncih tega gorskega sveta.

Nikjer na Zemlji ni gora, kakršne so v osrčju Azije. V širokem valovitem pasu, ki meji na indijsko podcelino, se prepleta šest gorskih verig. Največja med njimi je Himalaja; ta se na vzhodu začenja z mrzlo belo piramido Namče Barvo v gozdnatih severnih predelih Asama, teče ob robu Tibetanske planote, skozi Butan, Sikkim, Nepal in Ladakh ter se na zahodu zmagoslavno konča z visoko goro Nanga Parbat.

Atlas legendarnih krajev sveta, MK, Ljubljana 1996.

52

4

16. Oglej si posnetek.

17. Kaj dela avtorica posnetka? a) Poroča o potovanju neznane skupine turistov. b) Ocenjuje potovanje daleč od civiliziranega sveta. c) Prikazuje svoja doživetja na zanimivem potovanju. č) Vabi na potovanje v neznano deželo.

18. Kaj spremljamo na posnetku? a) En dan potovanja po reki v pragozdu. b) Dva dneva potovanja po reki v pragozdu. c) Večdnevno potovanje po reki v pragozdu.

19. Kdo je potoval?

Iz česa si to prepoznal?

Katero celino in katero državo so obiskali?

Kako se imenuje del države, po kateri so potovali?

Po kateri reki so potovali šesti dan?

Kaj si izvedel o tej reki?

Kako so potovali?

20. Ali je film posnel poklicni snemalec? Iz česa si to prepoznal?

Kdo je sestavil besedilo ob posnetkih?

Ali so na posnetku prikazani resnični ali izmišljeni kraji in ljudje?

Ali govori avtorica o svojih ali tujih doživetjih? Iz česa si to prepoznal?

Ali je besedilo objektivno ali subjektivno? Utemelji svojo trditev.

21. Kateri naslov je imel posnetek?

Zakaj se je avtor odločil zanj?

53

22. Izberi naslove, primerne za potopis. a) b) c) č) d) e)

Kolesarsko popotovanje od Blegoša do Porezna Turistični bonton Z izolskimi ribiči na morju Protesti zagovornikov kolesarjenja Kolikor znaš — toliko veljaš!

Enaindvajset dni v objemu skrivnostne Himalaje

23. Si že prebral kakšen potopis?

Katerega?

Ali rad bereš potopise?

Zakaj?

Sestava dvostavčnih in večstavčnih povedi 1. Naslednjo poved prepiši v svoj zvezek.

Slovesno obljubljam, da ne bom v tem šolskem letu prižgal nobene cigarete.

Iz koliko stavkov (S) je sestavljena poved?

Ali sta stavka (S) enakovredna ali neenakovredna?

Obkroži glavni stavek.

Vprašaj se po odvisnem stavku. Vprašanje napiši v svoj zvezek.

Določi vrsto odvisnega stavka.

Stavčno sestavo zgornje povedi zaznamujemo tako: S Razloži simbole iz zgornje oznake. V svoj zvezek preriši spodnjo skico, nato pa na črte vpiši besedne zveze odvisni stavek, podredno razmerje, glavni stavek in vrsta odvisnika.

S

Ali sta glavni in odvisni stavek napisana na isti ravnini?

Zakaj (ne)?

S čim je zaznamovano neenakovredno/podredno razmerje med stavkoma?

2. V svoj zvezek prepiši naslednje povedi.

Izliv reke v obliki trikotnika imenujemo delta, ker spominja na to grško črko.

Na Arktiki in Antarktiki je voda tako mrzla, da zmrzuje.

Plankton je osnovna hrana mnogih morskih živali, čeprav je zelo majhen.

Hobotnica brizgne curek črnila, da bi preplašila napadalca.

V povedih obkroži glavni stavek, nato se vprašaj po odvisniku. Vprašanja napiši v zvezek.

54

K povedim preriši oznako njihove S-sestave.

S

S a)

SD

b)

S ....

e)

S

S

c)

S

V

S

S d)

S

č)

S f)

S Nač

SČ

S S

g) K

SNam

3. V svoj zvezek prepiši naslednji povedi.

Predmet plava, če nanj delujejo uravnovešene sile. Če sončni žarki posijejo skozi kozarec z vodo, se razpršijo v večbarvno pahljačo.

Iz koliko stavkov (S) sta?

Ali sta povedi zloženi priredno ali podredno?

V obeh povedih obkroži glavni stavek.

Vprašaj se po odvisnikih in jima določi vrsto.

Primerjaj stavčno sestavo povedi; v čem se ločita? a) b) c) č)

V V V V

ničemer. številu odvisnih stavkov. položaju glavnega in odvisnega stavka. vrsti odvisnih stavkov.

Poveži.

Glavni stavek je v prvi povedi Glavni stavek je v drugi povedi

za odvisnim stavkom. pred odvisnim stavkom.

Katera poved ima S-sestavo a) Prva. b) Druga.

S

?

SP

Razloži simbole iz zgornje oznake. Začni z glavnim stavkom.

S SP

4. V svoj zvezek prepiši naslednjo poved.

Kemijske sestavine, ki jih vsebuje baterija, so nevarne.

Iz koliko stavkov (S) sestoji?

Obkroži glavni stavek.

Kaj je posebnost tega glavnega stavka? a) b) c) č)

Nima povedka.

Ves stoji pred odvisnim stavkom.

Ves stoji za odvisnim stavkom.

Razdeljen je na dva dela.

Vprašaj se po odvisniku. Vprašanje napiši v svoj zvezek.

Ali odvisni stavek dopolnjuje povedek glavnega stavka?

Določi vrsto odvisnika.

55

Katera oznaka ponazarja S-sestavo prepisane povedi? Preriši jo v svoj zvezek. a)

S

b)

S ....

S 2

S 2

c)

S ....

S S ....

Utemelji rešitev.

5. V svoj zvezek prepiši naslednjo poved.

Astronomi so mislili, da je Rimska cesta sestavljena iz hlapov, ki se dvigajo iz Zemlje.

Iz koliko stavkov (S) je sestavljena poved?

Ali so stavki (S) enakovredni ali neenakovredni?

Obkroži glavni stavek.

Vprašaj se po prvem odvisniku. Vprašanje napiši v zvezek.

Kaj dopolnjuje?

Vprašaj se po drugem odvisniku. Vprašanje napiši v zvezek.

Kaj dopolnjuje? a) Del glavnega stavka. b) Del prvega odvisnega stavka.

Opiši, kako so povezani stavki v tej povedi.

Astronomi so mislili, da je Rimska cesta sestavljena iz hlapov, ki se dvigajo iz Zemlje.

Ali sta odvisna stavka iste stopnje?

Poveži: Prvi odvisnik je Drugi odvisnik je

druge stopnje. prve stopnje.

Kakšna je torej S-sestava zgornje povedi? Preriši jo v svoj zvezek. a)

S 2

S 2

S

b)

S ....

S

c) S ....

S

č)

S

S S ....

Utemelji odgovor.

6. V svoj zvezek prepiši naslednjo poved. Če pogledamo Zemljo z vesolja, vidimo, da je modra.

Iz koliko stavkov sestoji?

Katero razmerje je med stavki?

56

S S ....

Obkroži glavni stavek.

Kje stoji glavni stavek? a) Pred odvisnim stavkom. b) Med odvisnima stavkoma. c) Za odvisnim stavkom.

Vprašaj se po prvem odvisniku. Vprašanje napiši v zveek.

Kaj dopolnjuje?

Vprašaj se po drugem odvisniku.Vprašanje napiši v zveek.

Kaj dopolnjuje?

Razloži, zakaj je S-sestava zgornje povedi Ali sta odvisnika iste stopnje ali ne?

Zakaj?

.

S S

P

S

7. V svoj zvezek prepiši naslednjo poved.

Sinji kit je lahko dolg več kot 30 metrov in tehta 120 ton.

Koliko stavkov (S) je v povedi?

Ali sta stavka (S) enakovredna?

Kako imenujemo tako poved? a) Podredno zložena poved. b) Priredno zložena poved.

Kako zaznamujemo S-sestavo take povedi? a)

S S

b)

S+S

Oznako za S-sestavo prepisane povedi preriši v svoj zvezek.

S katerim simbolom je zaznamovano enakovredno/priredno razmerje med stavkoma?

Ali sta simbola za stavka (S) zapisana na isti ravnini?

Zakaj?

Katere povedi imajo tudi tako S-sestavo? Utemelji rešitve. a) b) c) č) d)

Kadar je zračni tlak visok, vremenoslovci govorijo o anticiklonu.

Veliko ljudi je sanjarilo o srečanju z Marsovci, vendar so bili razočarani.

Veriga mora biti dobro naoljena, da zmanjša trenje.

Rečna voda ni slana, zato ji rečemo sladka voda.

Plankton se ne premika sam, temveč ga s seboj nosijo morski tokovi.

57