5
Svet iz besed Svet iz besed Berilo za 5. razred devetletne osnovne šole
Milena Blažič, Neža Cigüt, Jakob J. Kenda, Drago Meglič, Mateja Seliškar, Peter Svetina
SIB5- marec.indd 1
2/28/07 4:52:01 PM
Milena Blažič, Neža Cigüt, Jakob J. Kenda, Drago Meglič, Mateja Seliškar, Peter Svetina
SVET IZ BESED 5 Berilo za 5. razred devetletne osnovne šole Recenzentki: dr. Blanka Bošnjak, Petra Podlesnik Jezikovni pregled: Tina Kralj Ilustracije: Polona Lovšin Fotografije: Tihomir Pinter, Tone Stojko, Lado Jakša, Matjaž Zupanc, Marjan Marinšek, Dario Cortese, arhiv Primorskega dramskega gledališča, Zgodovinski arhiv Celje (fond: Slovensko ljudsko gledališča Celje), arhiv založbe Slovenska knjiga, arhiv Tehniške založbe Slovenije, arhiv Založbe Rokus Zemljevid: Geodetski zavod Slovenije
Vse knjige založbe Rokus Klett in dodatna gradiva dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com. Svet iz besed 5 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na seji dne 15. 3. 2007 potrdil kot učbenik za slovenščino – književnost v 5. razredu osnovne šole.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821-82(075.2)
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
SIB5- marec.indd 2
SVET iz besed 5 : berilo za 5. razred devetletne osnovne šole / Milena Blažič ... [et al.] ; [ilustracije Polona Lovšin ; fotografije Tihomir Pinter ... et al.]. - 2. izd., 1. natis. Ljubljana : Rokus Klett, 2007 ISBN 978-961-209-707-3 1. Blažič, Milena 230542592
3/16/07 7:37:01 AM
5
Svet iz besed Svet iz besed Berilo za 5. razred devetletne osnovne šole
Milena Blažič, Neža Cigüt, Jakob J. Kenda, Drago Meglič, Mateja Seliškar, Peter Svetina
SIB5- marec.indd 3
2/28/07 4:52:12 PM
SIB5- marec.indd 4
2/28/07 4:52:12 PM
Poezija Najprej besede po vrsti zložite na koncu zašpilite z i ali a, vsekakor vedno pazite, da se bo rima pravilno izšla. In če se pretrga ali zameša štrena jo smeh zlepi in poravná, seveda pa bo pesem prazna, lesena, če v njej ne bo vsaj malo srca. (Andrej Kokot: Kako napišete pesem?)
SIB5- marec.indd 5
2/28/07 4:52:16 PM
6 Niko Grafenauer
Peki Dejavnosti pred branjem
1. Imate radi kruh? Kakšnega imate najraje? Opišite, kakšnega okusa je. 2. Včasih so si kruh ljudje spekli sami, kar doma, ali pa so ga kupili pri peku. Kje pa ga kupujete danes? V starih časih so peke pogosto obtožili, da goljufajo. S tem je bilo takole: kruh je nekdaj vedno stal enako — rogljič toliko in hlebec toliko. Če pa se je podražila moka, se ni podražil hlebec, ampak so ga spekli iz manj moke, in tako se je včasih zgodilo, da je bil tudi lažji, kot bi moral biti. In če so to kupci opazili … Prav o tem, kako so živeli peki v stari Ljubljani in kakšna kazen jih je lahko doletela, piše Niko Grafenauer v pesmi Peki.
PEKI V stari Ljubljani so živeli peki, ki so jih staroljubljanski meščani pogosto namakali v reki. Ker so bili to zmerom eni in isti, so bili med vsemi peki najbolj čisti. V stari Ljubljani so morali peki peči tak kruh, ki hrusta in je po meri za vsaka usta. V stari Ljubljani je vsak pošten pek prodajal kruh zastonj ali za dober tek. V stari Ljubljani so peki spekli, kar koli ste jim rekli. In včasih jim je to tako razvnelo domišljijo, da so zažgali kruh in še pekarijo. www.svetizbesed.com SIB5- marec.indd 6
2/28/07 4:52:19 PM
7 Stvarna pojasnila pekaríja — pekarna
Že v stari Ljubljani so včasih kruh mesili iz moke, ki iz nje ni kruha. Ta kruh se še danes preklada iz rok v roke in duha. V stari Ljubljani so s testom vred vzhajali tudi peki. Tako se še zdaj ob polni luni nad mestom njihov obraz sveti v reki.
Vprašanja za razumevanje
3. Zakaj so staroljubljanski meščani peke pogosto namakali v reki? 4. Veste, v kateri reki so jih namakali? 5. Pesem pravi, da so bili peki, ki so jih namakali v Ljubljanici, čisti. Zakaj so bili čisti? Bi bili tudi danes čisti, če bi jih namakali v Ljubljanici? 6. Koliko so peki zaslužili, če so kruh prodajali "zastonj ali za dober tek"? 7. Kdaj rečemo, da kakšen človek vzhaja (kot testo)? 8. Kaj se dejansko sveti v Ljubljanici ob polni luni?
Ustvarjalne naloge
9. Iz pesmi izpišite besede, ki se rimajo. 10. Napišite spodnji vrstici, tako da se bosta rimali: Vsak pošten pek je v stari Ljubljani prodajal kruh za dober tek ali zastonj.
Ustvarjalne naloge
11. Prepišite manjkajočo vrstico v zvezek, tako da se bo rimala z napisano in bo smiselna: Kdor se napoka toplega kruha,... www.svetizbesed.com SIB5- marec.indd 7
2/28/07 4:52:23 PM
8 12. Staroljubljanski peki so spekli, kar koli so jim rekli. Kaj bi vi prosili peke, naj vam spečejo? 13. Kaj pomeni, da je bil staroljubljanski "kruh po meri za vsaka usta"? Za kakšna usta bi bili potem žemlja, hlebec, štruca, rogljič?
Medijske predelave
14. Prelistajte knjigo Dušice Kunaver: Dober dan, kruh (Ljubljana: Žito, 1991). V razredu skupaj izdelajte podobno knjigo. Razmislite, katere vrste kruha poznamo, kakšnih oblik, pri mami ali babici se pozanimajte, kako se kruh peče …
Literarnoteoretične definicije
15. Ponovite definiciji ONOMATOPOIJE in RIME, ki ste se ju naučili lani. PESNIŠKO BESEDILO ali POEZIJA uporablja vezan govor, torej razvršča besede v takšne ali drugačne vrstice (verze) in kitice. V poeziji je pogosta tudi uporaba različnih besednih figur (npr. onomatopoije), rim ter drugih posebnosti PESNIŠKEGA JEZIKA, ki so značilne zanjo.
O avtorju Niko Grafenauer (1940), slovenski pesnik, prevajalec in urednik, je veliko pisal tudi za odrasle, zanje je izdal pesniške zbirke Stiska jezika (1965), Štukature (1975), Palimpsesti (1984) itn. V mladinsko literaturo se je zapisal zlasti s pesniškimi zbirkami Pedenjped (1966), Nebotičniki, sedite (1980), Stara Ljubljana (1983) in Skrivnosti (1983). Za otroke piše tudi prozo (Majhnica, 1987, idr.) V otroški literaturi razvija igro besed in premišljuje o bistvenih vprašanjih človekovega bivanja.
www.svetizbesed.com SIB5- marec.indd 8
2/28/07 4:52:30 PM
KAZALO Poezija 6 9 12 15 18 20 22 24 27 30 33
36
SIB5- marec.indd 172
Niko Grafenauer: Peki Boris A. Novak: Nekoč in danes (ekološka ekloga) Slovenska ljudska pesem: Gusarska Svetlana Makarovič: Jaz sem jež Miroslav Košuta: Če si višji Pajo Kanižaj: Žirafa in Slon Barbara Gregorič: Nežna deklica Eleonor Farjeon: Fred Dane Zajc: Vrata Jelenka Kovačič: Romnji/Ciganka Nesmislice Anonimus: Debel dedec bučejedec Edward Lear: Starejši človek iz Vrtač Eric Oakley Parrott: Rok, prismuknjeni veslač Feri Lainšček: Kaj moraš med počitnicami storiti
2/28/07 5:01:00 PM
Proza 40 44 48 53 58 62 66 70 74 79 83 87 91 95 100 104 109 114 118 122 126 129 134 139 143
SIB5- marec.indd 173
Antoine de Saint-Exupéry: Mali princ Tatarska ljudska: Kako je šaljivec pripovedoval vladarju izmišljotine Miro Gavran: Srečni dnevi Hans Christian Andersen: Mala morska deklica Vitan Mal: Sreča na vrvici Annie M. G. Schmidt: Mija Svetlana Makarovič: Coprnica Zofka Brian Jacques: Mračne zgodbe Mark Twain: Jankee na dvoru kralja Arturja Astrid Lindgren: Ronja, razbojniška hči Avstralska ljudska: Kljunaš Gaja-dari Erich Kästner: Emil in detektivi Roald Dahl: Čarovnice France Bevk: Lukec in njegov škorec Eskimska ljudska: Šamanski boben Miha Mate: Babica v supergah Dim Zupan: Tri spoznanja Drekca Pekca in Pukca Smukca Prežihov Voranc: Prvo pismo Christine Nöstlinger: Požvižgamo se na kumaričnega kralja Fran Milčinski: Butalci Indijanska ljudska: To ti je sreča! Josip Vandot: Kekec nad samotnim breznom Polonca Kovač: Urške so brez napake Leopold Suhodolčan: Na večerji s krokodilom René Goscinny in Albert Uderzo: Asterix na olimpiadi
2/28/07 5:01:05 PM
Dramatika 148 152 157 163 168
SIB5- marec.indd 174
Boris A. Novak: Prizori iz življenja stvari Miroslav Košuta: Štirje fantje muzikantje Milan Dekleva: Magnetni deček Alenka Goljevšček - Kermauner: Če zmaj požre mamo Leopold Suhodolčan: Čudežna srajca dopetajca
2/28/07 5:01:10 PM
Slovarček literarnih pojmov 72 56 81 166 98 151 112 94 82 61 161 20 35 8 8 42 166 19 72 161 161 138 51 86
anagram avtorska/sodobna pravljica besedna zveza dejanje dogajalni čas, dogajalni prostor dramsko besedilo evfemizem fantastična pripoved ilustrator, ilustracija književna oseba, glavna in stranska kostumi, kostumograf likovna pesem nesmislica/poezija nesmisla pesniški jezik pesniško besedilo/poezija pripovedno/prozno besedilo prizor protipomenke psevdonim režiser scenograf, scena slogovno zaznamovane besede in besedne zveze sopomenka/sinonim živalska pravljica
www.svetizbesed.com SIB5- marec.indd 175
2/28/07 5:01:12 PM