/9789612097271 by Založba Rokus Klett, d.o.o.

KRALJ NA BETAJNOVI Ivan Cankar in

VLADIMIR Matjaž Zupančič

Priročnik za spoznavanje književnih del

Ivan Cankar, KRALJ NA BETAJNOVI Matjaž Zupančič, VLADIMIR Priročnik za spoznavanje književnih del

Urednik: mag. Jure Šink Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Rok Kvaternik Oblikovanje in prelom: David Guček / Studio Rokus Tisk: Razvedrilo, d. o. o. 1. izdaja: 1. natis Naklada: 4000 izvodov Ljubljana, avgust 2007

Vse knjige Založbe Rokus Klett najdete tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09Cankar I. 821.163.6.09Zupančič M.

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

ŠINK, Jure Kralj na Betajnovi, Ivan Cankar ; Vladimir, Matjaž Zupančič : priročnik za spoznavanje književnih del / Jure Šink. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2007. - (Kresnice : najpopularnejši literarni vodniki za maturo in domače branje) ISBN 978-961-209-727-1 1. Šink, Jure: Vladimir, Matjaž Zupančič 234546688 DN070456

Kazalo IVAN CANKAR, KRALJ NA BETAJNOVI ŽIVLJENJE IN DELO IVANA CANKARJA

POVZETEK

VSEBINA

GLAVNE KNJIŽEVNE OSEBE Jožef Kantor Hana Kantor Francka Pepček Francelj Nina Maks Krnec Krnec Župnik Franc Bernot Lužarica Lužar Sodnik Sodnica Adjunkt Kantorjev oskrbnik Koprivec Kmetje Martin Kantor

25 25 28 28 29 29 30 30 32 32 33 34 34 35 35 35 35 36 36 36

TEMATIKA IN MOTIVI Tematika nasilja Politična tematika Ljubezenska tematika Motiv podkupljivosti Motiv maščevanja Motiv goljufije Motiv družinskih odnosov Motiv družbene neenakosti

37 37 41 43 44 45 45 45 46

ZGRADBA, DRAMSKA TEHNIKA, ČAS IN PROSTOR

Kazalo MATJAŽ ZUPANČIČ, VLADIMIR ŽIVLJENJE IN DELO MATJAŽA ZUPANČIČA

POVZETEK

VSEBINA

GLAVNE KNJIŽEVNE OSEBE Aleš M. Maša T. Miki B. Vladimir D.

62 62 65 68 70

TEMATIKA IN MOTIVI Tematika nasilja Ljubezenska tematika Prijateljstvo Svoboda Motiv prikrivanja in skrivnostnosti Alkohol Motiv nadvladanja in podrejanja Motiv kipcev/figur Motiv kolesa Motiv odnosa med očetom in sinom Odnos do žensk Kladivo

73 73 80 81 82 83 83 84 85 85 85 86 86

ZGRADBA, DRAMSKA TEHNIKA, ČAS IN PROSTOR

PREDLOGI ZA ESEJ

VAJE

KVIZ

VIRI IN LITERATURA

I VA N C A N K A R

rada, da bi umrla. Njegovih besed ni razumela, pričakovala je veselje, saj ni bilo za nič prepozno. Dolgo časa je jokala in ga čakala. Ko je spoznala, da jo tudi on še vedno ljubi, je predlagala, naj še nocoj pobegneta. Njun pogovor je prekinil Kantor. Nini je povedala, da jo je strah, ob strelu zunaj pa jo je vprašala, ali je slišala. V tretjem dejanju jo je najprej oče ogovoril, zakaj se ga izogiba. Želela je oditi, strah je je bilo njegovega bogastva. Dejala je, da ne more pozabiti, in tudi ko je prinesla sodniku vino, se ji je tresla roka. Po vnovični utrditvi samozavesti očeta ga njen morebitni odhod ni motil. Ker je bila šibka, je vedel, da je priklenjena nanj in da ne bo mogla storiti ničesar proti njemu, kaj šele da bi ga zapustila. Na koncu je vklenjenemu Bernotu nesla kozarec vina in sporočila očetu, da se obtoženi zahvaljuje in ga pozdravlja.

KNJIŽEVNE OSEBE

Pepek Dvanajstleten Kantorjev sin, manj odločen, jokav. Očetu zatoži mlajšega brata, da ga je pahnil in mu grozil, da ga bo ubil. Očeta je tudi vprašal, ali bi ga Francelj smel ubiti, ta pa mu je odgovoril, da bi potem šel v zapor. Oče mu je rekel mevža in dejal, da naj drugič brata natepe, če ga bo pahnil. V drugem dejanju je vprašal Francko, ali bo Nina za vedno odšla v samostan. V tretjem dejanju sta se s Franceljnom igrala oz. barvala, ko sta zagledala očeta in želela pobegniti. Oče mu je ukazal, naj ostane. Ko ju je oče nagnal, sta oba odšla.

Francelj Desetleten Kantorjev sin. V primerjavi s Pepčkom je bil odločnejši. Oče ga je tudi večkrat vzel v naročje kot drugega sina. Brata naj bi pahnil, vendar je rekel, da je sam padel. Baje naj bi mu rekel tudi, da ga bo ubil, kar pa je smeje zanikal. Oče mu reče, da bi ga ubijanje spravilo v zapor, imenuje ga falot in ga odslovi. Z očetom se je velikokrat želel pretepati, kar je bilo očetu všeč. Po večerji v drugem dejanju se je želel z očetom igrati, a ga je ta zavrnil. V kotu je opazil tudi puško, jo prijel in vprašal, čigava je. Po umoru na materino željo ni pokleknil in molil, ampak se je začel jokati. Očeta je vprašal, kam je dal puško, vendar mu je ta groze s palico dal vedeti, da vprašanje ni primerno. Prestrašeni otrok je odgovoril, da je oče imel palico, nato ga je nagnal spat. V tretjem dejanju sta se s Pepčkom igrala oz. barvala, ko sta

K R A L J N A B E TA J N O V I

zagledala očeta in želela pobegniti. Branil se je z besedami, da ni nič naredil, z očetom pa se ni hotel pretepati. Oče ga je surovo stresel in hotel, naj se smeji in naj bo vesel. Nato ga je grobo postavil na tla in ga poslal k vragu.

Nina

Maks Krnec Na začetku drame se Francki predstavi kot berač in vagabund. Ona mu svetuje, da bi lahko šel dokončat študij in da bi mu njen oče to plačal. Kot vagabund je ponosen, čeprav je izgubil vse lepo, kar se mu je obetalo v življenju. ima zakrpane hlače in nepočesane lase. Izraža tudi maščevalnost, ve, da bi lahko dokončal študij na Dunaju, vendar ga je prav maščevanje gnalo domov. Maščevati se namerava Kantorju, ki je hodil čez trupla za dosego svojega uspeha. Francka naj bi mu vzela največ – zelo jo je ljubil, toda čutil je, da je vse izgubljeno, čeprav je

KNJIŽEVNE OSEBE

Kantorjeva sorodnica, njenega očeta Martina je ubil prav Kantor. Ob Maksovem prihodu ga je prišla pozdravit. V spodnjih prostorih ni bila zaželena. Kantor ji je ukazal, naj bo zgoraj, skrita. Bila naj bi bolna, če pa se je prikazala spodaj, je bil njen stric zelo jezen. Francka je sicer rekla, da ni bolna, samo zvečer v temi je je strah. Kantor ji je prepovedal govoriti z Maksom, ker ga ima rada. Šla naj bi v samostan. Pri Kantorjevih ji je bilo tako pusto, zato jo je edino obisk Maksa razveselil in je vedno upala, da bo prišel mimo. Z njo nihče ne govori, samo stric jo včasih poboža, vendar se ga boji. Spominja se krika v noči, Maks ji je povedal, da je to krik njenega očeta. Na Maksova vprašanja, ali bi rada videla svet in okusila pravo ljubezen, je bila razburjena in vesela. Kantor se je boji, kar pove tudi župniku, saj naj bi bila zelo tiho in ves čas premišljevala kot njen oče. Opisal jo je kot bledo, suho in plašno. Župnik jo je spraševal, ali se veseli samostanskega življenja in ali morda ni še v njej kakšnega dvoma, preden bo vstopila vanj. Zaradi strahu – ves čas jo je gledal in bil ob njej Kantor – je dejala, da se življenja tam veseli in da ni nikdar dvomila o ničemer. Na koncu pogovora je jokala, vendar je trdila, da kljub solzam na obrazu ni jokala. V drugem dejanju ji Francka pove, da bo Maks mogoče prišel, ker mu je ona pisala. Francka se je izvila tako, da je v pismu hotela, da se poslovi od nje, preden gre v samostan. Ko je zagledala Maksa, je stekla k njemu in mu povedala, da ga je pogrešala in da ga ima rada. Ko sta ostali s Francko sami, je rekla, da pred sabo vidi Maksa, krvavega in z obrazom kot mrlič. Nobena luč ni bila dovolj močna zanjo.

M AT J A Ž Z U P A N Č I Č

MOTIVI

Vladimirju najde edinega človeka, ki mu lahko konkretno pomaga, vsi drugi pa otežujejo njegovo bivanje in življenje. Prisiljen je oddati sobo, da bo njegova Maša lahko v miru študirala, sam občasno tudi dela, vendar je včasih vsega še za sproti premalo. Toliko lažje je potem razumeti naklonjenost do starejšega človeka, ki ti brez očitkov pomaga, čeprav te ne pozna. Na starejše se ni mogel zanesti, pomoči ni želel od matere, ker bi potem poslušal negodovanja in moralistične nasvete njenega partnerja. Aleš je v Vladimirju videl nikoli videnega očeta, Vladimir pa v njem nikoli rojenega sina. Kombinacija je torej idealna, v takem odnosu pa naj bi »oče« dajal, »sin« pa izražal hvaležnost. »Starševska« ljubezen je tako ena od prikritih ljubezni v drami, ki pa se s svojo močjo počasi zmagovito vzpenja na vrh oz. prevzema vodilno mesto. Tega ne doseže zaradi tragičnega konca, če pa tega ne bi bilo, bi se ljubezen med Mašo in Alešem verjetno umaknila »ljubezni« med Vladimirjem in Alešem. Ljubezen ima tudi Vladimir sam, in sicer do svoje krogle in ročno izdelanih figuric, ki se jih je naučil izdelovati v zaporu. Mikija ne mara prav zato, ker ne sprejema njegovega veselja/ljubezni do teh stvari. Eno figurico je naredil posebej za Aleša, dal mu je torej del svoje ljubezni – čeprav lahko to razumemo bolj kot uspešen način manipulacije.

Prijateljstvo Vladimir že ob prvem srečanju poudarja, da morajo gojiti med seboj zaupanje in biti pošteni. To sta ena od bistvenih elementov prijateljstva, ki bi ga rad vzpostavil z vsemi stanovalci. Njegov pristop deluje pozitivno, vendar čutimo, da ima v ozadju neke druge skrivne interese, da ima prijateljstvo za obliko manipulacije. Z njim si lahko prijatelj, če upoštevaš njegove želje in potrebe, demokratičnost, ki je tudi osnova dobrega prijateljstva, pri njem ne igra pomembne vloge. Poštenje in zaupanje zanj nista obliki iskrenega prijateljstva, ampak le način, kako nekoga prikrito dobiti pod svojo oblast. Krhkost prijateljstva je vidna v njegovih dejanjih, saj ravna drugače, kot govori. Prijatelji se med seboj ne pretepajo in ustrahujejo, še posebej ne v tako grobi obliki. Ne gre le za manjša nesoglasja med njimi, ampak za resno sovraštvo s fizičnim nasiljem. Posebej je želel zgraditi prijateljstvo z Alešem, ki ga je imel za konkretnega izvajalca njegovih idej (sovraštvo do Mikija prenese tudi na Aleša), obenem pa je le Aleš tisti, ki mu je Vladimir dal eno izmed svojih ročno izdelanih figuric. Prijateljstvo lahko opazujemo še na ravni Aleš – Miki in Maša – Miki. Do Mikija, ki ga Aleš pozna že iz mladosti, ima dober odnos. Prav prijateljstvo je bilo razlog, da ga je sploh sprejel v stanovanje kot

VLADIMIR

Svoboda Na začetku so vsi književni liki navidezno svobodni. Počnejo lahko, kar hočejo, in nihče jih pri tem ne ovira. Odgovornost do svobode se pojavi pri Alešu, ki se zaveda, da je treba rešiti slabo finančno situacijo tako, da bodo začeli oddajati prosto sobo. S tem se pozneje odpre vprašanje ekonomske nesvobode, saj so za plačevanje stroškov in Mašin študij prisiljeni v svoj krog sprejeti neznanca. Edini, ki svobodo vzame v svoje roke, je Miki. Z odhodom iz zanj nesvobodnega okolja je aktiven člen med starimi sostanovalci. Aleš na nesvobodo in omejevanje pristane pasivno, ni uporen, Maša mu na začetku pri tej pasivnosti sledi, pozneje pa začne razmišljati o odhodu Vladimirja, s čimer naj bi znova uživala svobodo kot na začetku. Zaradi nesvobode je izgubila Mikija, predvsem pa potrebno koncentracijo do študija. Zaradi stalnega nadzora nad njo, večnega spraševanja, moraliziranja in svetovanja ji vse skupaj prekipi, zato pomisli tudi na svojo odselitev kot možno rešitev in pot k svobodi. Najdlje med starimi

TEMATIKA, MOTIVI

podnajemnika. Miki je za to sicer plačeval, vendar lahko predvidevamo, da ne gre za oderuško najemnino, ampak za tako, ki zgolj krije stroške. Aleš mu je dovolil tudi plačevanje z zamikom. Njun odnos na začetku je videti kot zbadljiv, celo neprijeten, vendar sta take komunikacije zaradi dolgoletnega poznavanja drug drugega verjetno navajena. Konfliktne situacije in besede ne bi smele biti povod za resnejši zaplet. To je pozneje izkoristil Vladimir, saj je trdil, da je treba obveznosti poravnavati sproti – kot je on rešil Aleša s takojšnjim plačilom njegovega dolga, tako naj tudi Miki takoj plača njemu, kar mu dolguje. Zaplet je povzročil tudi z namigovanjem, da sta Miki in Maša bližje, kot bi bila lahko kot prijatelja oz. sošolca. Prijateljstvo je tako začelo temeljiti na dvomih in obtoževanjih, kar je imelo za vzrok Mikijev odhod. Pozneje se mu Aleš skuša sicer opravičiti po telefonu, vendar sta si dala čas za premislek. Na koncu Miki ravna v skladu z rekom, da prijatelja spoznaš v nesreči, in poseže v nasilje Vladimirja. Miki in Maša sta sošolca, ki se zelo dobro razumeta. Skupaj sta veliko časa, saj se skupaj učita, pogovarjata in zabavata. Tudi med njima imamo manjše konflikte, ki pa niso znamenje resnega nesoglasja. Ko Miki odide iz stanovanja, ji ni vseeno, z njim se tudi večkrat slišita po telefonu. Maša v njem vidi zaupnika in nekoga, ki ima morda boljši pogled na odnos z Vladimirjem, kot ga ima Aleš, ki ga sprejema brez dvomov. Ob koncu je tudi ona tista, ki ga pokliče in mu da vedeti, da nekaj ni v redu. Miki je kot dobri prijatelj prišel in se vmešal v reševanje nasilja.