a. co m ar n
Martina Križaj, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek
kn
jig
Na pragu besedila 2
NPB 2 DZ 2021 notranjost.indd 1
14/01/2021 07:27
NA PRAGU BESEDILA DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENSKI JEZIK V 2. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL
2
avtorice ilustracije
Kostja Gatnik Miha Maček Fotodokumentacija Dela iStockphoto
a. co m
fotografije
dr. Martina Križaj, dr. Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič
uredila
1. izdajo uredili direktor produkcije
založila za založbo
oblikovanje in prelom tisk
Andreja Ponikvar, Sabina Tamše Klemen Fedran
Založba Rokus Klett, d. o. o. Maruša Dejak David Guček
Bulvest Print AD 10. ponatis
ar n
3. izdaja
Dubravka Berc Prah
naklada
2.000 izvodov
jig
Ljubljana 2021
kn
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2000). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(076)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
NPB 2 DZ 2021 notranjost.indd 2
NA pragu besedila 2. [Delovni zvezek za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol] / Martina Križaj ... [et al.] ; [ilustracije Kostja Gatnik ; fotografije Miha Maček, fotodokumentacija Dela, Istockphoto]. - 3. izd., 10. ponatis. Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-209-934-3 1. Križaj, Martina COBISS.SI-ID 36332035
14/01/2021 07:27
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA?
12
JEZIK
16 17 18 20 26 32 38 43 52
BESEDA Kaj je beseda Pomen besed Frazemi Pomenska razmerja med besedami Slogovna vrednost besed Izvor besed Tvorjenost besed Oblikovna stran besed
a. co m
KAJ ZNAM? JEZIK
4
ar n
BE SE DA
53 54 54 62 63 67 69 73 76 79 85 87 90 93 94
96
kn
jig
SLOVARJI
BESE DILO
PRAVOREČJE PRAVOPIS KAJ ZNAM?
Besedne vrste Samostalniška beseda Samostalnik Posamostaljeni pridevnik Samostalniški zaimek Pridevniška beseda Pridevnik Števnik Pridevniški zaimek Glagol Prislov Predlog Veznik Členek Medmet
Tvarna stran besed
100 SLOVARJI 103 Uporaba Slovarja slovenskega knjižnega jezika 108 BESEDILO 109 Dvogovorna besedila 109
Pogajalni pogovor
113 Enogovorna besedila 113 117 117 122 125 132
Referat Pripovedovalna besedila Publicisitično poročilo Reportaža Življenjepis Javno obvestilo, vabilo, zahvala, opravičilo
142 PRAVOREČJE
154 PRAVOPIS 155 Pisanje z veliko začetnico 163 Pravopisne zanke in neznanke 170 KAJ ZNAM NA KONCU 2. LETNIKA?
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA? 4
kn
jig
ar n
a. co m
KAJ ZNAM?
5 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA? Pozorno preberite izhodiščno besedilo in rešite naloge.
Ledeni mož iz Bolzana
kn
jig
ar n
a. co m
Obisk Južnotirolskega arheološkega muzeja v Bolzanu je posebno doživetje. V muzeju je namreč predstavljena zgodovina Južne Tirolske od konca zadnje ledene dobe (tj. 15.000 let pr. n. št.) do leta 800 n. št. Središčni razstavni prostor pa je že sedemnajst let namenjen Ledenemu možu, najstarejši ohranjeni mumiji. Ta leži v posebni komori, ki ji zagotavlja stalno temperaturo in vlago, vsako leto pa si jo pride ogledat več kot 300.000 ljudi. Slavni Ötzi je človek, ki je pred 5.300 leti umrl v Ötztalskih Alpah na meji med Italijo in Avstrijo. Strokovnjaki so najprej domnevali, da ga je smrt doletela med prečkanjem gore, ko naj bi izčrpan omagal in med spanjem zmrznil. Kasneje so rentgenski posnetki pokazali, da je imel razmeroma zdrav moški zlomljen nos in več reber. Preiskava želodca tega neolitskega človeka pa je razkrila, da je svoj zadnji dan začel z obrokom v gozdnati dolini; v njegovem želodcu so našli cvetni prah gabra in na podlagi tega sklepajo, da je bila z njim posuta pogača iz dvozrne pšenice, ki jo je zaužil. Kasneje se je spopadel z nekom, ki ga je verjetno napadel iz zasede; o spopadu pričajo rane na glavi in roki. Potem je najverjetneje zdrsnil v kotanjo in tam preminil, ker ga je v levo ramo zadela puščica; ta se je zarila v arterijo tik pod ključnico in jo raztrgala, pri tem je kri zalila okoliško tkivo, tako da je nastala podplutba. Po mnenju strokovnjakov bi s tako poškodbo celo današnji človek ob takojšnji pomoči zdravnikov težko preživel. Starodavni lovec je tam v snegu in ledu ležal tisočletja, dokler ni njegov veliko bolj razviti potomec povzročil, da so se začeli ledeniki hitreje taliti. Leta 1991 so nanj naleteli planinci – prva naj bi ga zagledala Slovenka Magdalena Jarc in z novico je odhitela do planinske koče. Uradno pa veljata za Ötzijevega najditelja nemška zakonca Simon, ki sta do nenavadnega odkritja pohitela s fotoaparatom. Najprej so mislili, da je to truplo ponesrečenega planinca, med obdukcijo v Innsbrucku pa so ugotovili, da gre za zelo starega človeka. Najsodobnejša računalniška tomografija je znanstvenikom omogočila tridimenzionalni vpogled v Ötzijevo notranjost. Tako ga lahko zdaj še temeljiteje preučujejo in z odkrivanjem vedno novih podrobnosti sestavljajo zgodbo o njegovem življenju.
Rekonstruirani Ötzi sredi razstavne dvorane (fotografija iz prospekta)
Ötzi je ena od pomembnejših arheoloških najdb v zadnjem obdobju; je najstarejši popolnoma ohranjeni predstavnik človeške vrste. Našli so ga v dolini Ötztal in po njej je tudi dobil ime. Bil je oblečen v usnjene, do bokov segajoče gamaše, v plašč iz kozje kože in v ogrinjalo iz prepletene planinske trave; pokrit je bil s krzneno kapo. V njegovi bližini je ležalo več predmetov, med njimi tudi kremenasto bodalo, sekira z bakrenim rezilom in tulec iz jelenje kože, v katerem so bile puščice za nedokončani lok. Ta dobro oboroženi bojevnik je bil sredi štiridesetih let (torej za tiste čase precej star mož); bil je visok 159 cm, žilav in artritičen, imel je gliste.
M. B. Prirejeno po prospektu o muzeju Südtiroler Archäologiemuseum/Museo Archeologico dell’Alto Adige v Bolzanu (2008) in po ustnem vodenju po muzeju.
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA? 6 1. Podčrtajte pravilne trditve o izhodiščnem besedilu in pojasnite vsako svojo rešitev. Besedilo je enogovorno/dvogovorno, saj Besedilo je umetnostno/neumetnostno, saj
a. co m
Besedilo je subjektivno/objektivno, saj
2. Poimenujte najmanj dve nebesedni prvini v tem besedilu.
3. Posameznemu odstavku dajte naslov, ki bo povzemal temo. – 1. odstavek: – 2. odstavek: – 3. odstavek: – 4. odstavek:
– Odstavek ob fotografiji:
ar n
4. Obkrožite črke pred trditvami, ki ustrezajo izhodiščnemu besedilu.
a) Napredek znanosti omogoča vedno nova odkritja o najstarejši mumiji. b) Znanstveniki se ukvarjajo z Ötzijem že sedemdeset let. c) Ob smrti je bil Ötzi star manj kot 40 let.
č) Prvotna teorija o vzroku njegove smrti ne drži več. d) Puščica mu je raztrgala arterijo nad ključnico. e) Ötzija sta prva našla nemška zakonca.
jig
f ) Bolzanski arheološki muzej prikazuje skoraj 16.000-letno zgodovino Južne Tirolske.
kn
Za vsako trditev, ki je niste izbrali, napišite, zakaj se vam zdi napačna.
5. V katerem odstavku je opisana oseba? Na črti napišite prvo in zadnjo besedo njenega opisa. … Katere Ötzijeve značilnosti so predstavljene v opisu? Izdelajte miselni vzorec/ preglednico/dispozicijske točke s ključnimi besedami.
7 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA? V kateri časovni obliki so glagoli v tem (opisovalnem) delu besedila? Ali je ta časovna oblika značilna za opisovanje? DA
NE
Pojasnite svoj odgovor. Ali je prav, da je uporabljena v tem besedilu?
DA
NE
Pojasnite svoj odgovor.
Ledeni mož je najstarejši Tako dobro je bil ohranjen, ker
a. co m
6. S pomočjo besedila razložite, kdo je Ledeni mož in zakaj je bil tako dobro ohranjen. (Dopolnite naslednji povedi.)
7. Ali je za odgovore na zastavljena vprašanja zadoščalo samo informativno branje besedila? DA Utemeljite odgovor.
NE
ar n
8. S katerimi viri bi si pomagali, če bi želeli svoje vedenje o Ledenem možu še razširiti?
9. Iz 2. odstavka prepišite izraza, ki nadomeščata glagol umreti.
jig
10. Preberite poved. Nato z navpičnicami zaznamujte, kje vse ste naredili premor. Ko je majhen žilav in za tiste čase sorazmerno star mož hitel skozi gozd je večkrat postal in poslušal ali ga kdo zasleduje.
kn
V ponovljeno poved vstavite vejice. Ko je majhen žilav in za tiste čase sorazmerno star mož hitel skozi gozd je večkrat postal in poslušal ali ga kdo zasleduje.
Ali ste vsak premor nadomestili z vejico? Pojasnite svoj odgovor.
DA
NE
11. Iz povedi Preminil je kmalu zatem, ko ga je v levo ramo zadela puščica izpišite vse črke za zvočnike.
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA? 8 12. Besede vpišite v ustrezni stolpec glede na to, kateri samoglasnik je napisan s črko e. žrtev, več, krvavitev, bakren, trpežnost, gaber, izstrelil, pred S ČRKO E JE ZAPISAN ε
∂
a. co m
e
13. Podčrtajte šest besed, ki imajo polglasnik, potem pa jih razvrstite v preglednico glede na to, ali je polglasnik zapisan ali ne. krznen, truplo, smrt, avstrijski, majhen, oborožen, med, najbrž, ves, lovec
POLGLASNIK JE ZAPISAN
ar n
POLGLASNIK NI ZAPISAN
14. V povedi podčrtajte nenaglašene besede (breznaglasnice/naslonke). Verjetno so ga pričakali v zasedi in se je z nasprotniki še bojeval. V preostalih besedah obkrožite naglašeni samoglasnik.
15. Koliko naglasov ima beseda tridimenzionalni?
kn
jig
Obkrožite naglašena samoglasnika.
16. S katerimi soglasniki izgovarjamo podčrtane črke v naslednjih besedah? (Soglasnike zapišite v oglatih oklepajih.) podplutba, kdo, v hrbtu, mož, gozd [ ] [ ] [ ] [ ] [ ] [ ]
17. Najstarejši popolnoma ohranjeni človek je v besedilu poimenovan z raznimi izrazi/besednimi zvezami. Poiščite jih in jih zapišite na črte.
9 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA? 18. Kako bi lahko še napisali podčrtane besede v povedi Umrl je v Ötztalskih Alpah na meji med Italijo in Avstrijo?
a. co m
a) Na italijansko avstrijski meji. b) Na italijansko-avstrijski meji. c) Na italijanskoavstrijski meji. Pojasnite svojo rešitev.
19. Preberite števnike in jih zapišite z besedami. 159 cm visok pred 5.300 leti 45-letni moški
20. Boštjan si je s sošolci in profesorjem geografije ogledal starodavno mumijo v Bolzanu. Po vrnitvi je napisal naslednji spis in v njem napravil nekaj napak. Poiščite jih in jih odpravite.
Exkurzija v Bolzano
Ko smo prispeli v Bolzano smo najprej othiteli v muzej gledati mumijo. Tam se je trlo ljudi, raznih narodnosti. Celo australci so bili med obiskovalci in veliko francozov je bilo z majhnimi otroci. Prvi so plačevali kar s dolarji, ker eurov niso imeli. Prav usi pa so bili videti zadovolni. V muzeju je bilo v večih sobanah nazorno pretstavljeno živlenje in delo neolitskega lovca. Še posebno se mi je dopadel filem, ki je prikazoval kako naj bi Ötzi živel. V auli je na oglet 3500. let stara mumija, ki leži pot steklom v komori z posebno svetlobo. Presenetilo me je kako dobro je ohranjena. Skratka, v mojemu življenju, kaj podobnega še nisem videl. Iz tega potovanja sem odnesel lepe utise, za to se bom tudi nasledne 3 leta šolanja na sredni šoli udeleževal podobnih izletov, če tudi ne bodo obvezni.
kn
jig
ar n
Za exkurzijo v Bolzano sem se odločil za to, ker sem od večih ljudi slišal kako zanimivo je videti neolitskega človeka. Na pot smo se odpravili v Soboto, 13. Decembra ob petih zjutraj. Ni mi bilo tako teško ustati sredi noči, kot nato kar 15. minut čakati na dve sošolke, ki sta zaspale. Naj omenim nekaj zanimivosti, ki sem jih z prijatelji doživel med vožno. Prvo smo se mogli v mesto ob italjanski meji peljati čez Austrijo, ker je bila cesta čez tunel zaradi popravil zaprta. Škoda da to prej nismo vedeli, saj bi se lahko peljali po krajši poti mimo Klagenfurta. V italiji smo se ustavili na dveh postajališčih; tam je vladal popolen red, motile so me le steklenice coca cole in prazne vrečke od chipsa na tleh ob smetnjakih.
21. Katero načelo uspešnega sporočanja je bilo kršeno v besedilu iz 20. naloge?
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA? 10 22. Zakaj je ime muzeja, v katerem je na ogled Ötzi, napisano v dveh jezikih?
23. Napišite, katero zvrst jezika bi uporabili, če bi – o ekskurziji pripovedovali starejši sosedi:
,
– nastopali pred sošolci:
,
– se po telefonu pogovarjali z maminim znancem, ki živi na Tržaškem:
a. co m
,
– ravnatelja ustno prosili za denarno podporo:
,
– svoje vtise o izletu med odmorom zaupali sošolcu:
.
kn
jig
ar n
24. Vaša šola je v soboto, 13. decembra, v okviru izbirnih vsebin organizirala ekskurzijo v Bolzano. Vi se je zaradi bolezni niste mogli udeležiti. Postavite se v vlogo svoje mame/svojega očeta in napišite opravičilo svojemu razredniku/svoji razredničarki.
kn
jig
ar n
a. co m
11 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA?
kn
jig
ar n
JEZIK
a. co m
JEZIK 12
13 JEZIK 1. Oglejte si posnetek, nato rešite naloge. a) Ali ste na posnetku slišali naslednje trditve? Po nekih ocenah je na svetu okrog 6.000 jezikov, DA
NE
Med njimi je nekaj sto knjižnih jezikov.
DA
NE
Med slovanskimi jeziki ima slovenščina najstarejše zapise.
DA
NE
Slovenščina ima številna narečja, več kot drugi slovanski jeziki.
DA
NE
a. co m
po drugih pa okrog 3.000.
Slovenščina ima okrog 500.000 besed.
DA
NE
v zahtevnejših besedilih pa približno 3.000.
DA
NE
Prešeren je v svojih pesmih uporabil 2.822 besed.
DA
NE
V vsakdanjih pogovorih uporabljamo okoli 1.000 besed,
b) Odgovorite na vprašanja. Kdo je bil na posnetku? Povejte naslov katerega njegovega dela. Dela katerih književnikov je prevedel v slovenščino? Kaj je menil pesnik o primernosti slovenščine za prevajanje tuje poezije? S čim je na koncu primerjal slovenščino?
ar n
c) Na posnetku ste slišali tudi naslednji odlomek: “Slovenski jezik je kot vsak drug jezik samosvoj organizem, ena izmed rož, en čudež narave. To, da so druge rože večje ali da jih je več, pa ne pomeni, da so zato tudi več vredne, kot je naša. Zato moramo vse druge iskreno spoštovati, svojo rožo mogoto – slovenščino – pa ljubiti iz vse duše in storiti vse, da bo bohotno cvetela.”
jig
Ali se strinjate s pesnikovim mnenjem o vrednosti slovenščine in drugih jezikov? Pojasnite svoj odgovor. Kaj pesnik pričakuje od Slovencev?
č) Kaj pomeni besedna zveza roža mogota?
kn
d) Pesnik je uporabil tudi izraz veliki jeziki. Po katerem merilu deli jezike na t. i. velike in male? Se vam zdi to merilo pomembnejše od tega, ali lahko v danem jeziku tvorimo besedila vseh vrst, torej ne le praktičnosporazumevalna, temveč tudi umetnostna, uradovalna, strokovna in publicistična? Utemeljite svoje mnenje. e) Po številu govorcev slovenščina ni na repu lestvice jezikov. Kaj to pomeni?
2. a) Oglejte si posnetek, nato odgovorite na vprašanja. Kdo je govoril na posnetku? Kaj so te osebe po poklicu? Kateri so njihovi prvi jeziki? Kaj je zanje slovenščina: drugi ali tuji jezik? O čem so govorili?
JEZIK 14
a. co m
Kdo od njih se je slovenščine učil na tečajih oz. seminarjih? Kdo se je slovenščine učil samo v praksi? Eden od govorcev je omenil zanimiv način učenja slovenščine – govorjenje po telefonu. Zakaj priporoča to metodo? Navedite kakšno jezikovno napako govorcev in skušajte razložiti, zakaj je do nje prišlo. Koliko časa se vi učite tuji jezik? Kaj je bolje – učenje v šoli oz. na tečaju ali le v praksi? Utemeljite odgovor. Ali se strinjate z mnenjem, da je za učenje tujega jezika koristno brati časopise in gledati televizijo? b) Oglejte si novi posnetek, nato odgovorite na vprašanja. O čem so govorili govorci? S čim sta imela težave Japonka in Francoz? Kdo je imel težave pri tvorjenju uradnih besedil? Kateri jezik je pomagal Nemcu pri usvajanju slovenščine? Kaj vam povzroča težave pri učenju tujih jezikov? Navedite kakšen konkreten primer in povejte, zakaj imate težave.
ar n
c) Oglejte si naslednji posnetek, nato pa odgovorite na vprašanja. O čem so govorili govorci? Kdo od govorcev potrebuje slovenščino pri svojem poklicnem delu? Kaj dela Chikako Shigemori Bučar? Kaj dela Klaus Detlev Olof? Navedite nekaj imen slovenskih književnikov, katerih dela je prevedel dr. Olof. Zakaj je dobro, da vodstveni delavci v tujih podjetjih v Sloveniji znajo slovensko?
kn
jig
č) Oglejte si še en posnetek, nato odgovorite na vprašanja. O čem so govorili govorci? S čigavim mnenjem se strinjate? Zakaj?