9789612099367

Helena Verdev

Raziskujem

STARI SVET 7 RSS 7 DZ 2012 notranjost.indd 1

2/24/12 10:56 AM

Helena Verdev

Raziskujem Stari svet

Delovni zvezek za geografijo v 7. razredu osnovne šole Uredil: Vasja Kožuh Strokovni pregled: Andrej Krumpak, Bojan Šprogar in Mojmir Mosbruker Jezikovni pregled: Mateja Samastur Ilustracije: Igor Šinkovec Zemljevidi: Monde Neuf (fizični) in Vasja Kožuh (vektorski) Fotografije: Shutterstock in iStockphoto (seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

© 2009 National Geographic Society. Vse pravice pridržane.

Učbenik Raziskujem Stari svet, s katerim tvori pričujoči delovni zvezek učbeniški komplet, je strokovni svet RS za splošno izobraževanje 12. 2. 2009 potrdil za uporabo v 7. razredu osnovne šole.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(100)(075.2)(076.1)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

RSS 7 DZ 2014 notranjost.indd 2

VERDEV, Helena Raziskujem Stari svet 7. [Delovni zvezek za geografijo v sedmem razredu osnovne šole] / Helena Verdev ; [ilustracije Igor Šinkovec ; zemljevidi Monde Neuf (fizični) in Vasja Kožuh (vektorski) ; fotografije Shutterstock in Istockphoto]. - 2. izd. Ljubljana : Rokus Klett, 2014 ISBN 978-961-271-410-9 271377152

2/13/14 3:04 PM

i k š i n t Popo dnevnik Začelo se je že drugo razburljivo potovanje in prvi vtisi so tu. Še veliko jih bo in kaj lahko se zgodi, da bi kakšna pomembna zgodba ali spoznanje šli v pozabo. Vsi veliki popotniki si zato najpomembnejše dogodke in najbolj zanimive zgodbe sproti zapisujejo. Da ti olajšamo delo, smo ti pripravili že drugi popotniški dnevnik.

V dnevniku so tudi različne naloge, ki ti bodo krajšale dolge ure čakanja na avtobuse, vlake in letala. Pa srečno pot!

A Stari svet B1 Evropa

4–5 6–7

B2 B3 B4 B5

8–9 10–11 12–13 14–15

Podnebje in rastlinstvo Evrope Prebivalstvo Evrope Evropska unija Zgodovina in delitev Evrope

C1 Srednja Evropa

16–17

C2

18–19 20–21

Alpe, Sredogorja in Panonska nižina V žarišču: Industrializacija

D1 Jugovzhodna Evropa vropa D2 Južna Evropa V žarišču: Ognjeniki

D3 Zahodna Evropa V žarišču: Vpliv morja

D4 Severna Evropa V žarišču: Oblikovanje površja

D5 Vzhodna Evropa in Severna Azija

22–23 24–25 26–27

28–29 30–31

32–33 34–35

36–37

E1 Azija

38–39

E2 E3

40–41 42–43 44–45 46–47 48 49 50–51 52 53 54–55 56 57 58–59 60–61 62–63

Podnebje in rastlinstvo Azije Prebivalstvo Azije V žarišču: Verstva sveta E4 Gospodarstvo Azije E5 Delitev Azije E6 Vzhodna Azija V žarišču: Potresi in cunamiji E7 Jugovzhodna Azija E8 Južna Azija V žarišču: Monsuni in poplave E9 Jugozahodna Azija E10 Srednja Azija V žarišču: Svet nasprotij E11 Stari svet še enkrat na kratko V žarišču: Svet v žarišču

RSS 7 DZ 2012 notranjost.indd 3

4. 01. 13 13:33

A STARI SVET Vse do konca 15. stoletja so Evropejci poznali le Stari svet – poleg Evrope je obsegal še večji del Azije in Severno Afriko.

1

Kopno na Zemlji razdelimo na sedem celin, velike vodne površine pa na štiri oceane.

A) Vsako celino na zemljevidu pobarvaj s svojo barvo in poimenuj s pomočjo nalepk v prilogi.

B) S pomočjo nalepk v prilogi poimenuj tudi oceane.

C) Na zemljevidu pokaži Stari svet in preostali del sveta, ki mu pravimo Novi svet. Pojasni oba pojma.

2

Nekatere celine so med seboj povezane, druge pa so samostojni deli kopnega.

Napiši, kaj ločuje naštete celine.

Evropa in Afrika

Evropo in Afriko loči Sredozemsko morje.

Azija in Sev. Amerika Afrika in Juž. Amerika Azija in Afrika

3

Evropo in Azijo loči dogovorjena meja, ki poteka po različnih naravnih enotah.

A) Na zgornjem zemljevidu z rdečo barvo približno označi mejo med obema celinama.

B) Utemelji, zakaj kopno, ki mu pravimo Evrazija, ločujemo na Evropo in Azijo.

4

EVROPA

RSS 7 DZ 2012 notranjost.indd 4

2/24/12 10:56 AM

4

Evrazija je največje kopno na Zemlji. % A) Kolikšen del kopnih površin na Zemlji predstavlja Evrazija?

B) Na zemljevid na levi vriši ekvator in začetni poldnevnik ter opiši lego Evrazije glede nanju.

C) Kaj lahko na podlagi lege in velikosti Evrazije sklepaš o njenem podnebju in rastlinstvu?

5

Evrazija zaradi svoje velikosti sega v številne časovne pasove. h

A) Kolikšna je časovna razlika med skrajnim zahodom in vzhodom Evrazije?

-3 -9 0 -5

+7

+5

+3

+9

+6

+1

D A TUMS KA M EJ A

+8

-3 območja s polovičnimi časovnimi pasovi 1h

2h

3h

-11 -10 -9

4h

-8

5h

-7

6h

-6

7h

-5

8h

-4

9h

-3

10h

-2

11h

-1

12h

0

13h

+1

14h

15h

16h

17h

18h

19h

20h

21h

22h

23h 24h 0h 1h

+2 +3 +4 +5 +6 +7 +8 +9 +10 +11

+12 -12

-11

B) S pomočjo zemljevida ugotovi, kako imata dve veliki državi – Rusija in Kitajska – urejene lokalne čase. Naštej slabosti in prednosti obeh ureditev.

Ureditev

Prednosti

Slabosti

Rusija Kitajska

EVROPA

RSS 7 DZ 2012 notranjost.indd 5

5

2/24/12 10:56 AM

B1 EVROPA Evropa je majhna, zelo razčlenjena celina, z zelo razgibanim in raznolikim površjem.

1

Ker tudi mi živimo v Evropi, o njej gotovo že veliko veš.

V časopisih, reklamnih prospektih in na svetovnem spletu poišči fotografije različnih območij v Evropi. Primerjaj jih s sošolci. V čem se posamezna območja Evrope razlikujejo?

2

Lega Evrope vpliva na večino naravnih in družbenih pojavov na stari celini.

Določi lego Evrope glede na ekvator in začetni poldnevnik.

Glede na ekvator Glede na začetni poldnevnik

3

Evropo sestavljajo številni polotoki in otoki ter zalivi, ki segajo daleč v notranjost celine.

Na zemljevidu s pomočjo nalepk v prilogi poimenuj morja, večje polotoke in otoke ter otočja (pomagaj si z učbenikom na straneh 8 in 9).

6

EVROPA

RSS 7 DZ 2012 notranjost.indd 6

2/24/12 10:56 AM

4

5

Površje Evrope lahko razdelimo v tri velike naravne enote: stara gorstva, mlada gorstva in nižavja.

A) Pobarvaj zemljevid tako, da z ustreznimi barvami ponazoriš gorstva in nižavja (pomagaš si lahko z velikim zemljevidom Evrope v učbeniku v zavihku strani 9).

B) Na zemljevidu s pomočjo nalepk v prilogi označi večje geografske enote: Alpe, Pireneji, Apenini, Dinarsko gorstvo, Karpati, Skandinavsko gorstvo, Evropska sredogorja, Ural, Vzhodnoevropsko nižavje, Nemško-poljsko nižavje in Severnofrancosko nižavje.

Gorstva se med seboj razlikujejo tudi po času nastanka.

Spodaj navedena gorstva mlajšega nastanka pobarvaj modro, starega nastanka pa rdeče.

V atlasu si oglej nadmorske višine posameznih gorstev. Kaj opaziš?

Karpati

Skandinavsko gorstvo

Evropska sredogorja

Dinarsko gorstvo

Apenini Pireneji

Alpe Ural

EVROPA

RSS 7 DZ 2012 notranjost.indd 7

7

2/24/12 10:56 AM

B2 PODNEBJE IN RASTLINSTVO EVROPE V Evropi so podnebja povezana z geografsko lego in oddaljenostjo od morja.

Rastlinstvo je prilagojeno podnebju.

1

Na Zemlji je več toplotnih pasov, v nekatere izmed njih sega tudi Evropa. mrzli pas

A) V katere toplotne pasove sega Evropa?

zmerno topli pas

vroči pas

B) V katerem toplotnem pasu leži večji del Evrope?

zmerno topli pas mrzli pas

2

Na podnebje na posameznem območju vpliva več dejavnikov.

A) Za navedene kraje poišči v učbeniku podatek o povprečni mesečni temperaturi v januarju in juliju.

Januar

Julij

London (str. 50) Moskva (str. 66) Atene (str. 41) Luleå (str. 58) Ljubljana (str. 22) B) S pomočjo atlasa poišči naštete kraje in njihovo lego označi na zgornjem zemljevidu.

C) Iz lege naštetih krajev sklepaj, kateri dejavniki vplivajo na podnebje posameznega kraja.

8

EVROPA

RSS 7 DZ 2012 notranjost.indd 8

2/24/12 10:56 AM

3

Naravno rastlinstvo je prilagojeno podnebju.

A) Poimenuj rastlinstvo na slikah.

B) Ustrezno dopolni preglednico.

Rastlinstvo

Opis rastlinstva

Območje rasti v Evropi

iglavci, listavci

Zahodna in Srednja Evropa jugovzhod Evrope

tajga mahovi, lišaji, nizko grmičevje

4

skrajni sever Evrope

V Evropi je naravno rastlinstvo večinoma izkrčeno.

Preberi spodnje besedilo in reši nalogo.

Naravno rastlinstvo je prilagojeno naravnemu okolju, v katerem raste; prilagojeno je na pomanjkanje padavin, vročino, malo prsti, nizke temperature ... Naravno rastlinstvo je človek v veliki meri izkrčil in posadil rastline, ki hitreje rastejo in imajo večji pridelek, seveda pa so manj prilagojene na podnebje.

A) Napiši vsaj eno prilagoditev rastlin na naravne pogoje.

B) Kateri so glavni razlogi, da je človek izkrčil večji del naravnega rastlinstva?

EVROPA

RSS 7 DZ 2012 notranjost.indd 9

9

2/24/12 10:56 AM

B3 PREBIVALSTVO EVROPE Evropo sestavljajo številne države, ki so narodno, versko in kulturno zelo raznolike. Ta raznolikost se s priseljevanjem še dodatno povečuje.

1

Evropa je glede prebivalstva v mnogočem precej drugačna od večine preostalega sveta.

Vse zapisane trditve so napačne, vendar jih lahko z zamenjavo ene besede popraviš. a) Evropa je gosto in enakomerno poseljena. b) Najmanjša gostota poselitve je v nižinah, kotlinah in na obalah morij. c) Prebivalstvo Evrope zelo hitro narašča. č) V Evropi živijo tri velike jezikovne skupine – slovanska, germanska in muslimanska. d) Slovani prevladujejo v Južni in Vzhodni Evropi. e) Najbolj razširjena vera v Evropi je islam. f ) Kristjani se delijo na katoličane, pravoslavce in muslimane.

2

Med posameznimi območji v Evropi so velike razlike v gostoti poseljenosti.

A) Zapiši dve gosto poseljeni državi v Evropi (imena drža držav najdeš na zemljevidu drža v učbeniku v zavihku na strani 9).

B) Zapiši dve redko poseljeni državi v Evropi.

Temnejša barva prikazuje večjo gostoto poseljenosti.

C) Naštej nekaj razlogov za različno gostoto poseljenosti posameznih držav ali območij v Evropi.

10

EVROPA

RSS 7 DZ 2012 notranjost.indd 10

4. 01. 13 13:33