9789612099367

Helena Verdev

Raziskujem

STARI SVET 7 Helena H elena Verdev Verdev

UÄ?benik za geografijo v sedmem razredu osnovne ĹĄole

Helena Verdev

Raziskujem Stari svet Učbenik za geografijo v 7. razredu osnovne šole Uredil:

Vasja Kožuh

Strokovni pregled:

recenzenti dr. Karel Natek, dr. Tatjana Resnik Planinc, dr. Dejan Rebernik (Evropa) in dr. Katja Vintar Mally (Azija) ter učitelji praktiki Andrej Krumpak, Bojan Šprogar, Suzana Deutsch in Mojmir Mosbruker

Jezikovni pregled:

Petra Merc

Ilustracije:

Igor Šinkovec

Zemljevidi:

Monde Neuf in Vasja Kožuh

Tehnične risbe:

Gregor Štrukelj

Fotografije:

Shutterstock , Istockphoto, Dreamstime, Vasja Kožuh, Iztok Bončina ... (natančen seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

Učbenik Raziskujem Stari svet 7 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 119. seji dne 12. 02. 2009 s sklepom št. 6130-1/2009/4 potrdil kot učbenik za geografijo v 7. razredu osnovne šole. © National Geographic Society, 2009. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

National Geographic in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(100)(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

VERDEV, Helena Raziskujem Stari svet 7. Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole / Helena Verdev ; [ilustracije Igor Šinkovec ; zemljevidi Monde Neuf in Vasja Kožuh ; tehnične risbe Gregor Štrukelj ; fotografije Shutterstock ... et al.]. - 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-209-936-7 248925184

Stari svet

6

Evropa

8

1 2 3 4

Površje Evrope Podnebje in rastlinstvo Evrope Prebivalstvo Evrope Države Evrope

5 Delitev Evrope

Srednja Evropa 1 2 3 4

10–11 12–13 14–15 16–17 18–19

20

Osnovne značilnosti Panonska nižina Alpe Sredogorja, nižavje in Karpati

22–23 24–25 26–27 28–29

V žarišču: Industrializacija

30–31

Jugovzhodna Evropa

32

1 Površje, podnebje in rastlinstvo

34–35

2 Prebivalstvo in gospodarstvo

36–37

Južna Evropa

38

1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Sredozemsko morje

40–41 42–43

V žarišču: Ognjeniki 3 Prebivalstvo in gospodarstvo

44–45 46–47

Zahodna Evropa

48

1 Površje, podnebje in rastlinstvo

50–51

V žarišču: Vpliv morja 2 Prebivalstvo in gospodarstvo

52–53 54–55

Severna Evropa 1 Površje, podnebje in rastlinstvo V žarišču: Oblikovanje površja 2 Prebivalstvo in gospodarstvo

56 58–59 60–61 62–63

Vzhodna Evropa in Severna Azija 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Prebivalstvo in gospodarstvo Evropa še enkrat na kratko

Azija 1 Površje Azije 2 Podnebje in rastlinstvo Azije 3 Prebivalstvo Azije V žarišču: Verstva sveta 4 Gospodarstvo Azije 5 Delitev Azije 6 Vzhodna Azija V žarišču: Potresi in cunamiji 7 Jugovzhodna Azija V žarišču: Monsuni in poplave 8 Južna Azija Azija 9 Jugozahodna Jugo 10 Srednja Azija Azija še enkrat na kratko V žarišču: Svet nasprotij

64 66–67 68–69 70–71

72 74–75 76–77 78–79 80–81 82–83 84–85 86–87 88–89 90–91 92–93 94–95 96–97 98–99 100–101 102–103

Okoli sveta 1. del naslov teme

Novim N i d dogodivščinam di šč naproti!

uvodnik

razlaga

1 POVRŠJE, PODNEBJE IN RASTLINSTVO

Pozdravljeni na novem potovanju naše agencije.

Kot kaže, vam je bilo lansko potovanje všeč in prepričani smo, da ste tudi sami začeli odkrivati svet. Mi smo vam kljub temu pripravili že novo potovanje.

Podnebje in rastlinstvo v Južni Evropi lahko opišemo, če pomislimo na počitnice na morju. Od tam prihajajo tudi sadeži, s katerimi se pozimi borimo proti prehladu. Kljub obmorski legi lahko pozimi tudi smučamo v bližnjih gorah.

Kakšno je površje Južne Evrope?

Če smo si modrozeleni planet lani ogledovali bolj od daleč in v celoti, smo si letos za svoj cilj izbrali le določen del našega čudovitega planeta.

Podrobneje si bomo ogledali Stari svet. Torej bomo odpotovali v Evropo in Azijo. Celini, ki sta med sabo sicer povezani, toda zelo različni.

AN

Čeprav nedaleč od morja je na vrhovih Pirenejev tudi poleti sneg.

Južno Evropo sestavljajo Pirenejski, Apeninski in južni del Balkanskega polotoka ter številni otoki in otočja.

Med njimi sta največja Sicilija in Sardinija. Južna Evropa je kljub obmorski legi najbolj gorata enota Evrope.

Tu prevladujejo mlada gorstva – Pireneji, Apenini in Alpe. Le južni del Balkanskega polotoka si delita mlado Šarsko-pindsko gorstvo in starejši Rodopi. Starejšega nastanka je tudi osrednji del Pirenejskega polotoka, ki se imenuje Mezeta. Nižin je v Južni Evropi malo, večinoma so ob obalah in večjih rekah. Največja je Padska nižina.

Reke v Južni Evropi so kratke – poleti mnoge presahnejo, ob večjem deževju pa se spremenijo A l p e v hudournike.

CE

Milano

IO

KA

SK

GA LS

NT

POR TU

LA AT

Š P A N I J A e

Madrid z

p

e

M

A

Barcelona

VATIKAN

e t a IJA

Rim

L

4

MONAKO

T

Zemljevidi - Osnova vsakega potovanja je dober zemljevid. Prav zaradi tega smo vsakemu delu potovanja dodali skrbno izdelan zemljevid, na katerem so zapisani le osnovni geografski pojmi. Zaradi boljšega razumevanja vodnika so ponekod dodani tematski zemljevidi. Še več in bolj podrobne zemljevide pa najdete v različnih atlasih.

A

I

Helena & Vasja

Lizbona

Padska nižina

Pad

n

Kakorkoli že – prihodnje leto ne smete zamuditi nadaljevanja našega potovanja, ko bomo poleg preostalega dela Starega sveta – Afrike, odpotovali v Novi svet, v Ameriko, Avstralijo in od daleč spoznali še Antarktiko.

P i r e n e j i ANDORA M

RD

e m s k o

IN

B A L E A R I S r e d o z

m

SA

Najprej bomo po dolgem in počez prepotovali Evropo, nato še Azijo. Vsak del potovanja vam bo prinesel številna nova spoznanja, nekateri deli pa vam bodo zaradi svoje osupljivosti še posebej ostali v spominu. Če pa ste katero izmed območij že prepotovali, delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki.

Torino

o r j e

Španija

Monako

San Marino

glavno mesto: Madrid površina: 506 tisoč km² prebivalstvo: 45 milijonov

glavno mesto: Monako površina: 2 km² prebivalstvo: 32.000

glavno mesto: San Marino površina: 61 km² prebivalstvo: 28.000

Portugalska

Andora

Italija

Vatikan

glavno mesto: Lizbona površina: 92 tisoč km² prebivalstvo: 11 milijonov

gl. mesto: Andorra-la-Vella površina: 470 km² prebivalstvo: 468.000

glavno mesto: Rim površina: 301 tisoč km² prebivalstvo: 60 milijonov

Država znotraj Rima površina: 0,4 km² prebivalstvo: 900

JUŽNA EVROPA merilo 1:10.000.000 0

100 km

40

200 km

JUŽNA EVROPA

Merilo - Vsak zemljevid ima merilo, ki pove, kolikšni razdalji v naravi ustreza določena razdalja na zemljevidu.

Za boljšo predstavo velikosti prikazanega PANONSKA NIŽINA merilo 1:6.000.000 območja je dodan še 100 km 200 km 0 obris Slovenije v istem merilu.

S

V žarišču - Posameznim geografskim enotam so dodane posebne teme, ki smo jih poimenovali V žarišču. Z njihovo pomočjo boste spoznali različne naravne in družbene pojave, značilne za posamezna območja, preko katerih potujete v tistem trenutku. Hkrati pa boste s pomočjo žarišč spoznali razširjenost obravnavanega pojava tudi drugod na Zemlji. Napisana so v obliki časopisnega članka.

grafi in slike

povzetek in aktivnosti

Vodnik in zemljevid obenem!

Povzetek

Južna Evropa obsega Pirenejski, Apeninski in južni del Balkanskega polotoka ter številne otoke. Prevladujejo mlada gorstva. Nižin je malo, največja je Padska nižina. Ob Sredozemskem morju je sredozemsko podnebje, v notranjosti pa celinsko. Naravno rastlinstvo je zimzeleno, večino neobdelanih površin porašča makija.

Je podnebje povsod enako?

Območja ob Sredozemskem morju imajo sredozemsko podnebje, ki pa seže le do prvih gorovij. Poletja so vroča in suha, zime so mile, vlažne in vetrovne. Temperature večinoma ne padejo pod 0 °C. Najvišja gorovja imajo gorsko podnebje, medtem ko je v zaledju gorovij celinsko podnebje. Posebnost je Portugalska, ki leži ob Atlantskem oceanu in ima oceansko podnebje.

ATENE (sredozemsko podnebje)

temperatura °C

Ponovi

1. Kaj je značilno za sredozemsko podnebje?

2. Kako so rastline prilagojene na vroča poletja?

3. Zakaj danes v Južni Evropi prevladuje makija?

Razmisli

Kaj povezuje države Južne Evrope?

padavine mm

30

300

20

200 381 mm

10

100

0

0

-10 J

F

n

Ja

dr

A

an

A

M

J

J

A

S

O

N

D

Kdaj imajo v Atenah najvišje temperature in najmanj padavin? sk

N i

L I

n

m

M

Sredozemske rastline so prilagojene na sušo in vročino.

SAN MARINO

o

m

or

je

i

J

R o d o p i

A

Šarskopindsko gorstvo

Neapelj e

Egejsko morje

G R Č I J A

Kaj raste ob Sredozemskem morju?

Rastlinstvo je prilagojeno sredozemskemu podnebju – predvsem poletni suši. Rastline zadržujejo in zbirajo vodo z globokimi koreninami ter dlakavimi ali mesnatimi listi. Ker rastline jeseni ne odvržejo listja, jih imenujemo zimzelene rastline rastline.

V preteklosti so to območje preraščali hrastovi gozdovi,, ki so danes večinoma posekani. Nadomestilo jih je gosto grmičasto zimzeleno rastlinstvo – makija in aromatične rastline.

Atene SICILIJA

Za kaj uporabljamo aromatične rastline?

Jonsko morje

MALTA

Nikozija

Malta

Grčija

Ciper

glavno mesto: Valletta površina: 316 km² prebivalstvo: 400.000

glavno mesto: Atene površina: 132 tisoč km² prebivalstvo: 11 milijonov

glavno mesto: Nikozija površina: 9 tisoč km² prebivalstvo: 800.000

CIPER

JUŽNA EVROPA

41

Legenda - Oblike površja so na zemljevidih prikazane z različnimi barvami. Prikazane so tudi reke in meje držav ter označena glavna mesta, večji kraji in kraji s klimogrami. pod 0 m

200 m

glavno mesto

Na potovanju sta poleg dobre volje in radovednosti najpomembnejša dober popotni vodnik in zemljevid. Oboje je združeno v knjigi, ki jo imate pred sabo.

Za lažjo uporabo je vsaka celina najprej predstavljena kot celota, nato pa sledijo potovanja v posamezne geografske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja.

Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo.

Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele.

Besedila so kratka, najpomembnejša spoznanja so poudarjena, nove besede pa pojasnjene v slovarčku. Med besedilom so številna vprašanja, pri katerih se je potrebno za hip ustaviti, odpočiti in razmisliti. Ne pozabi si ogledati slik, klimogramov in risb, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo.

Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane posebne rubrike Ali veš?, Aktualno! in Osebnosti. Na koncu vsake enote je povzetek ter dve vrsti aktivnosti, Ponovi in Razmisli, s katerima boste ponovili, utrdili in nadgradili svoje znanje o določeni geografski enoti.

Srečno potepanje po Evropi in Aziji!

Imena rek, gorstev, otokov, polotokov, nižavij, držav, mest so napisana z različno pisavo.

600 m 1000 m 2000 m 3000 m 4000 m nad večje mesto

klimogram

5

Stari svet E Evropejci so vse do odkritja Amerike poznali le Stari svet – poleg Evrope še Azijo in Severno Afriko. Med temi območji je potekala živahna trgovina, ki je A zza seboj potegnila tudi izmenjavo znanja, verovanj in navad. Med Evropo in A Azijo so blago prenašale karavane, saj sta v resnici eno samo veliko kopno.

Pri tem so prvi popotniki hitro ugotovili, da so med njima velike razlike.

P

Evrazija – ena ali dve celini?

Na satelitskem posnetku je lepo vidno, da Evropa in Azija strogo gledano nista samostojni celini, saj ju z vseh strani ne obdaja morje. Zaradi te njune posebnosti ju skupaj imenujemo Evrazija.

Ker pa so naravne in predvsem družbene značilnosti Evrope in Azije zelo različne, ju obravnavamo kot samostojni celini.

Ali se stikata še kakšni drugi celini in kaj celine ločuje?

EVROPA Zelo razčlenjena in gosto poseljena celina.

Naravno okolje je močno spremenjeno.

Ima visoko razvito kmetijstvo, industrijo in turizem.

SLOVARČEK: ▶ celina – večji del kopnega,

6

Svilna pot Povzetek

▶ Potekala je od Kitajske preko Srednje Azije vse do Sredozemlja. ▶ Znana je že od 2. st. pr. n. š. ▶ Po njej so trgovali s steklom, žlahtnimi kovinami, v nasprotni smeri, iz Kitajske, pa so prihajale predvsem svila in začimbe.

Evrazija je skupno ime za Evropo in Azijo. Meja med njima je dogovorjena in poteka po gorstvu Ural, reki Ural, po Kaspijskem jezeru, gorstvu Kavkaz, Črnem morju ter ožinah Bospor in Dardanele.

Ponovi

1. Kaj obsega Stari svet?

2. Kaj je Evrazija?

3. Na karti pokaži in opiši mejo med Evropo in Azijo.

Kje je meja med Evropo in Azijo?

Evrope in Azije ne loči ocean ali morje, zato je meja med njima dogovorjena. Od severa proti jugu sledi gorstvu in reki Ural do Kaspijskega jezera. Tu se meja obrne proti zahodu in sledi gorstvu Kavkaz, prečka Črno morje ter se skozi ožini Bospor in Dardanele nadaljuje do Sredozemskega morja. Meja za ljudi, ki živijo na tem območju, ne predstavlja nobene ovire.

Razmisli

V čem se razlikujeta Evropa in Azija?

AZIJA EVROPA

AZIJA

Zelo raznolika, gosto a tudi neenakomerno poseljena celina. Ne glede na hiter razvoj industrije, prevladuje tradicionalno kmetijstvo.

ki ga od ostalih celin ločijo oceani, morja in prelivi ▶ tradicionalno kmetijstvoo – glej stran 82 7

SEVERNO LEDENO MORJE

I S L A N D I J A

TO

K

Evropa

PO

LO

Norveško morje

AV

SK

I

MAJHNA,, A POMEMBNA CELINA

Kje so meje Evrope?

SKA

ND

IN

Evropa je druga najmanjša celina – od nje je manjša le Avstralija. Razdeljena je na številne relativno majhne države. Kljub temu so nekatere med njimi do nedavna obvladovale večji del sveta. Vpliv Evrope v svetu je še danes velik, le da je sedaj kulturni, znanstveni in gospodarski.

Severno morje B R I T A N S K O O T O Č J E

Evropo omejujejo Atlantski ocean na zahodu, arktična morja na severu in Sredozemsko morje na jugu. Na vzhodu Evropa meji na Azijo (potek meje med celinama je predstavljen na prejšnji strani).

Poišči skrajne točke Evrope.

ATLANTSKI OCEAN

BAL

r

INIJA K ORZIKA

an

SARD e

d

o

z

e

NS

KI

sk

o

m

or

je

K TO LO

S

prel iv

dr

N IN

PO

R I L E A A B

KA

Ja

I SK

PIRENEJSKI POLOTOK

Gibraltarski

AP E

SIC

m

ILIJ A

s

k MALTA o m

o

r

j

e

Povzetek

Kakšno je površje Evrope?

Kako lega Evrope vpliva na njeno podnebje?

Evropa je od vseh celin najbolj razčlenjena. Ima številne polotoke, otoke in otočja. Morja in zalivi segajo daleč v notranjost celine. Izjema je le njen vzhodni del, ki je veliko bolj celinski.

K R E T A

GEO 7 RSS UC 2010 Notranjost zemljevidi.indd 1

CIPER

nd ina

l

A

Pire

i

Večja evropska otočja in otoki so: Islandija, Britansko otočje, Baleari, Baleari Sardinija, Sardinija Korzika, Sicilija, Kreta in Ciper.

Površje Evrope je nastajalo skozi milijone let (glej strani 60 in 61) in je zaradi tega zelo raznoliko.

Kljub temu lahko površje Evrope razdelimo v tri velike naravne enote: • stara gorstva in planote s kotlinami in dolinami, • mlada gorstva ter • nižavja.

p e

l

Ka

D go inar rst sko vo

p

i

Dardanele

Ravnina v Ukrajini

at

K

Največji del površja Evrope predstavljajo nižavja, ki prevladujejo na vzhodu in severu. Največje nižavje v Evropi je Vzhodnoevropsko nižavje, ki se proti zahodu nadaljuje v Nemško-poljsko nižavje in Severnofrancosko nižavje.

rp

Lega: med Sredozemskim morjem, Atlantskim oceanom, Severnim ledenim morjem in Azijo Površina: 10,2 milijona km² (6 % kopnega) Prebivalstvo: 731 milijonov (11 % človeštva) Gostota prebivalstva: 72 prebivalcev na km² Število držav: 46 Večja mesta: Moskva, London, Pariz, Madrid, Berlin, Rim, Atene, Kijev, Bukarešta Enote: Srednja, Jugovzhodna, Južna, Zahodna, Severna in Vzhodna Evropa

Bospor

Nižavja

a

Evropska sredogorja

i

TO

Razmisli

Nemško-poljsko nižavje

e n

LO

V z h o d n o -

e v r o p s k o

nej

PO

o

n i ž a v j e

V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.

Osebna izkaznica

S pomočjo velikega zemljevida v zavihku strani 9 naštej in pokaži: a) velika nižavja, b) mlada in stara gorstva, c) večje polotoke in otoke.

r

Polotoki so predvsem na severu in na jugu celine. Največji med njimi so: • Skandinavski polotok, • Pirenejski polotok, • Apeninski polotok in • Balkanski polotok.

A

Črno morje

Ponovi

Kako razčlenjenost Evrope vpliva na življenje ljudi?

Severnofrancosko nižavje

ekvator

Nastala so v starejši zgodovini Zemlje in so že precej uravnana.

Prevladujejo v severozahodnem in v osrednjem delu Evrope.

Na severozahodu so gorstva Velike Britanije in Skandinavsko gorstvo, ki je najvišje med starimi gorstvi. V osrednjem delu Evrope ležijo Evropska sredogorja, na skrajnem vzhodu celine pa Ural.

Površje Evrope predstavljajo tri velike naravne enote: stara gorstva in planote s kotlinami in dolinami so na severozahodu in v osrednjem delu, mlada gorstva na jugu in jugovzhodu ter nižavja na vzhodu in severu celine.

U

Razmisli

Skandinavsko gorstvo

vsk og or st v

S pomočjo zemljevida naštej in pokaži meje Evrope ter jih pojasni.

▶ V grški mitologiji je bila Evropa lepo dekle, v katero se je zaljubil Zeus.

Spremenjen v belega bika jo je odpeljal na otok Kreta. V spomin nanjo so celino, katere del je Kreta, poimenovali Evropa.

Stara gorstva

V Evropi se površje spreminja na zelo kratke razdalje. Lep primer raznolikosti površja je Slovenija, kjer iz nižinskega in gričevnatega vzhoda v nekaj urah prispemo do alpskih dolin pod gorskimi vrhovi ali pa se ohladimo v Jadranskem morju.

Ponovi

Evropa

Povzetek

1 POVRŠJE EVROPE

S ka

Evropa je druga najmanjša celina in v celoti leži na severni polobli. Na zahodu, severu in jugu jo omejuje morje, na vzhodu je na široko povezana z Azijo.

Zakaj so reke v Evropi pomembne? n

i

Mlada gorstva Matterhorn

Nastala so v mlajši zgodovini Zemlje in so najvišja gorstva v Evropi. Zanje so značilni ostri vrhovi in globoke doline, ki jih ločujejo nižavja in kotline.

So v južnem in jugovzhodnem delu Evrope. Od zahoda proti vzhodu si sledijo Pireneji, Apenini, Alpe, Dinarsko gorstvo in Karpati. Najvišji vrh Evrope je Mont Blanc.

Evropske reke niso med največjimi na svetu, so pa izjemnega pomena za življenje v Evropi.

Predstavljajo pomemben vir električne energije in omogočajo promet daleč v notranjost celine.

Katere naravne enote imamo v Sloveniji?

Katero gorstvo v Evropi je najvišje?

SLOVARČEK: ▶ relief – površje (glej učbenik Raziskujem Zemljo 6, stran 18 in 19)

10

EVROPA

Volga je najdaljša evropska reka. reka EVROPA

11

5/14/10 12:46 PM

A

ISLANDIJA

N o r v e š k o

r

s

t

U

m o r j e

Z

v

o

Reykjavik

2 PODNEBJE IN RASTLINSTVO EVROPE

s

k

N

J

a

o

g

r

o

I

Evropa skoraj v celoti leži med severnim povratnikom in severnim tečajnikom, zato nima ekstremnih temperatur in je hkrati edina celina brez puščav. Kljub temu so vremenske spremembe v večjem delu Evrope pogoste. Reliefna prehodnost pa vpliva na raznolikost podnebja in rastlinstva.

A

v a

I

V

D

k

Š V E

Oslo

NO

O

Večji del Evrope je v zmerno toplem pasu, le skrajni sever sega v subpolarni, jug pa v subtropski pas. Za zmerno topli pas so značilna oceansko, celinsko in zmerno hladno podnebje. Na skrajnem severu je tundrsko subpolarno podnebje, medtem ko ima južni del Evrope sredozemsko podnebje. V gorskem svetu Alp, Pirenejev in Karpatov je gorsko podnebje.

F I N S K A

U

S

I

Tallinn

d

n

o

-

J

k

o

A

Vol

K

ga

S

N

ba

La

Vilnius

A

L

LG

Ren

BE

T GO R S

A SK AL UG

GORA KOSOVO

ko

or je

o

A

J

I

N

A

K

MAKEDONIJA

r

BOLGARIJA od opi

n

o

Sredozemsko rastlinstvo

A

F

R

I

K

A

k

a

z

E vr opa 1:14.000.000

Bospor

Nadmorske višine

Dardanele

A

Z

I

e m

SLOVARČEK: ▶ Severnoatlantski tok – glej stran 52

v

m o r j e

G R Č I J A z

a

je ze r o

Č

a l k a n

R

RT

B

ALBANIJA

PO

a

t v ČRNA o

m

i

R

Donava

i

d

ga

AVIJ A LD

t i

ns

rs

n

e

e

MO

r a

d

SARDINIJA

go

ra

a

ROMUNIJA

SRBIJA

s

VATIKAN

ar

ITALIJA n

r

j

Vol

Bukarešta

BOSNA IN k oHERCEGOVINA

Ja

e

ji

K

MADŽARSKA

Panonska HRVAŠKA n i ž i n a

Padska nižina p

Rim

S

v

i j s k o

SLOVAŠKA

K

p

e

Din

ANDORA

U

Dunaj

SAN MARINO

MONAKO

BALEARI

preliv

a

p

ČEŠKA

SLOVENIJA

KORZIKA

tarski

ž

Don

Budimpešta

p

Š P A N I J A

Gibral

i

Kijev

AVSTRIJA

l

A e

n

P O L J S K A

LIECHTENSTEIN

ŠVICA

Madrid

BE L O RU S I J A

s

A

na

F R A N C I J A

n

Minsk

Praga

D

P i r e

s

A

IJ

Se

Lizbona

ra

a onav

A

P O D N E B J E

Od

NEMČIJA

Pad

S R E D O Z E M S K O

N e m š k o - p o l j s k o n i ž a v j e Varšava Berlin

Amsterdam NIZOZEMSKA

o G Evropska o s k LUKSEMBURG S e v e r n o f r a n c Pariz sredogorja nižavje

zaliv

p

Moskva

L I T V A

BRITANIJA

ODNEBJE KO P

o

J

A

Globine morja 0m

4000 m

200 m

3000 m

1000 m

2000 m

2000 m

1000 m

4000 m

500 m

s SICILIJA k o

MALTA

Atene

200 m 0m

m

o

r

j

Nikozija

e KRETA

depresija

T

Baltsko morje

København

Biskajski

Kaj vpliva na podnebje Evrope?

r

K

D A N S KA

Dublin

Travniško rastlinstvo

v

LATVIJA

VELIKA

London

e

Riga

Loara

GEO 7 RSS UC 2010 Notranjost zemljevidi.indd 2

o

Stockholm

m o r j e

IRSKA

PODNEBJE

EVROPA

R

Helsinki

S e v e r n o

OCEANSKO

12

h

ESTONIJA

Katera podnebja imamo v Sloveniji?

Na podnebje v Evropi imata največji vpliv geografska lega in oddaljenost od morja.

Ker je Evropa zelo razčlenjena, seže vpliv morja globoko v notranjost celine in popusti šele daleč proti vzhodu. Z oddaljevanjem od morja se zmanjšuje količina padavin, hkrati pa se povečujejo temperaturne razlike med poletjem in zimo. Vpliv morja je še posebej opazen v hladni polovici leta. Morje se namreč pozimi počasneje ohlaja kot kopno in zaradi tega so temperature ob morju višje kot v notranjosti.

Območja ob Atlantskem oceanu, ki jih obliva topel Severnoatlantski tok, imajo zaradi tega še milejše zime.

z

S

Kateri toplotni pasovi so v Evropi?

RVEŠKA

C

n

S

d

E

i

K

n

a

A

A

l

Tundra

CIPER

5/14/10 12:46 PM