http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612099961

Iztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin in Samo Jamšek

Peti element UČBENIK ZA KEMIJO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

dr. Iztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin in Samo Jamšek

Peti element UČBENIK ZA KEMIJO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Urednik: Vasja Kožuh Strokovni pregled: dr. Igor Vilfan, mag. Barbara Šket, Alenka Mozer in Bernarda Moravec Jezikovni pregled: Sabina Tamše Ilustracije: Matej DeCecco Fotografije: iStockphoto, Shutterstock, Science Photo Library, NASA in drugi viri (natančen seznam je na koncu knjige)

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Peti element 8 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 131. seji dne 15. 4. 2010 s sklepom št. 6130-1/2010/90 potrdil kot učbenik za kemijo za 8. razred osnovne šole. © Založba Rokus Klett, Ljubljana 2010. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 54(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

DEVETAK, Iztok Peti element : učbenik za kemijo v osmem razredu osnovne šole / Iztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin in Samo Jamšek ; [ilustracije Matej DeCecco ; fotografije iStockphoto ... et al.]. - 1. izd. Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-209-996-1 1. Cvirn Pavlin, Tanja 3. Jamšek, Samo 250919936

Vsebina 1 IZ ČESA JE VESOLJE?

6

1.1 1.2 1.3 1.4

Kaj je zvezdni prah?

V čem je skrivnost življenja?

Kako veliki so delci snovi?

Kako človek uporablja snov?

8 10 12 14

Povzetek in ponovitev

20

2 KAJ GRADI MOLEKULO VODE? 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.6

24 28 30 34 36 38

Povzetek in ponovitev

42

3 KAKO SE SPREMINJA ZRAK? 3.1 3.2 3.3 3.4

22

Koliko je različnih delcev?

So atomi res nedeljivi?

Kako se znajti med vsemi elementi?

Zakaj obstaja toliko snovi?

Kako nastane kuhinjska sol?

Kako nastane molekula vode?

44

Kako se spreminjajo snovi?

Zakaj je ob ognju toplo?

Kako ako ponazorimo spremembe?

Kaj aj se ohranja pri spremembah?

46 48 50 54

Povzetek in ponovitev

58

4 KOLIKO SNOVI JE NA ZEMLJI?

60

4.1 Od kod pridobivamo snovi?

4.2 Iz česa so narejeni stroji?

4.3 Iz česa je naše telo?

62 66 72

Povzetek in ponovitev

78

5 KAJ NAM DAJE OGENJ? 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5

Kaj so fosilna goriva?

Koliko je vseh ogljikovodikov?

Sam spoznaj ogljikovodike!

Kako nastane plastična vrečka?

Kaj pa okolje?

Povzetek in ponovitev

80 82 86 92 94 98 102

4 Zastavljaj si vprašanja

Kako se učiti s tem učbenikom?

Učbenik je razdeljen na pet osnovnih poglavij.

Vsako poglavje se začne z uvodno sliko in zgodbo, nadaljuje pa z različnim številom (3–6) podpoglavij in konča s povzetkom ter ponovitvijo. Vsaka učna vsebina je prikazana na dveh straneh. Začne se z uvodnikom in s ključnimi besedami, nadaljuje pa z razlago, ki je razdeljena na tri do pet vsebinskih sklopov. Učno vsebino sklenejo povzetek in predlogi za aktivnosti (ponovi, razmisli ipd.).

Med branjem ves čas razmišljaj o tem, kar bereš, in išči povezave s tem, kar že veš. Ob tem si zastavljaj vsa mogoča vprašanja in vztrajno išči odgovore nanje. Na ta način boš lažje razumel besedilo in se tudi zavedal, česar še ne razumeš v celoti. Nekaj vprašanj je že v učbeniku, a še bolje je, če si zastavljaš svoja.

5 Sproti razrešuj nejasnosti Delom, ki se ti zdijo težki in nejasni, posveti posebno pozornost. Označi jih in po predahu še enkrat zbrano preberi. Poglej v druge vire in dopolni besedilo z dodatnimi pojasnili. Če kljub temu še vedno ne razumeš posameznih delov, to povej učitelju in ga prosi za pomoč.

6 Obnavljaj in povzemaj Posamezne vsebine v učbeniku presegajo učni načrt in zato niso obvezne. Takšne so tarče in posamezni odstavki v prvem poglavju, ki jih prepoznaš po črno obarvanem naslovu.

Ko res razumeš učno vsebino, poskušaj vse skupaj sestaviti v smiselno celoto in ponoviti. Pri tem vključi tudi kakšen svoj primer in zamisel. Na koncu iz besedila izlušči bistvo in ga zapiši s svojimi besedami. Svoje povzetke primerjaj s tistimi v učbeniku in jih po potrebi dopolni.

1 Na hitro preleti besedilo Še pred branjem na hitro preleti celotno besedilo.

Na ta način dobiš precej dober občutek o vsebini in zgradbi besedila. Pri tem posveti pozornost predvsem stvarem, ki že na prvi pogled izstopajo: naslovi, slike, krepko izpisane besede, definicije …

2 Prepoznaj ključne besede in zamisli Med branjem poskusi iz besedila sam izluščiti ključne besede in zamisli, ki so sicer zapisane s krepko pisavo. S ključnimi besedami si lahko pomagaš tudi pri iskanju informacij v drugih virih. Ključne zamisli pa predstavljajo bistvo obravnavane vsebine.

3 Beri tudi slike Natančno si oglej tudi risbe in fotografije. Slike so skrbno izbrane in izdelane, da bi bile v čim večjo pomoč pri razumevanju besedila. Na njih so pomembnejše zamisli prikazane na nekoliko drugačen način, zato jih nikar ne spreglej. Če risbe prerišeš in si pri tem pomagaš z besedilom ob njih, boš še bolje razumel predstavljeno vsebino.

4

7 Uporabljaj tudi druge vire Učbenik in učitelj naj ne bosta tvoja edina vira informacij. Podaj se na svetovni splet ali v knjižnico in poglej, kaj je drugje zapisano o določeni temi.

Primerjaj tisto, kar že veš, z novimi informacijami in si ustvari čim bolj široko sliko o obravnavani temi.

Temu so namenjene tudi tarče na koncu poglavij.

8 Odgovori na vprašanja Šele vprašanja zares pokažejo, koliko znaš in razumeš. Zato poskušaj odgovoriti na vsa vprašanja in naloge, ki jih najdeš na zunanjem robu desnih strani. Začni z lažjimi vprašanji Ponovi in se šele potem, ko poznaš odgovore, loti težjih vprašanj in nalog Razmisli. Več vprašanj in nalog najdeš v delovnem zvezku – največ pa jih je v svetu okoli nas.

Uporabi znanje! Še enkrat preberi ti dve strani, vendar ob tem upoštevaj napotke, ki si jih dobil tu. Vzemi list papirja in pisalo ter najprej ugotovi, kaj boš bral, nato poišči ključne besede in zamisli, natančno preglej slike, razmišljaj ob branju, zastavljaj si vprašanja, naredi povzetek – in s tem je naloga opravljena.

1 IZ ČESA JE VESOLJE? ni prah? nja?

1.1 Kaj je zvezd skrivnost življe 1.2 V čem je so delci snovi?

1.3 Kako veliki uporablja snov?

1.4 Kako človek del: boš izve SNOV, vnava u, ki obra poglavj najdemo V tem je snov jena jih jo · kaj je snov zgra ih stan snov · kako rih agregatn rablja a snov · v katenastane novskuje in upo · kako človek razi · kako

, ki pijemo, zvezde o, voda, ki jo katerem Zrak, ki ga diham nočnem nebu, planet, na je v na je snov. A kaj jih opazujemo mi sami – vse to vprašanje živimo, in tudi sti ima? Na in kakšne lastno odgovor. Nekateri resnici snov n ustreze išče snov na človek že dolgo so domnevali, da je vsa tov – starogrški filozofi iz štirih osnovnih elemen pa iz ljena nebesna telesa snov Zemlji sestav vsa vode in ognja, vemo, da je zemlje, zraka, ta – etra. Danes da v vesolju petega elemen ih delcev in majhn zelo sestavljena iz vodik in helij. prevladujeta

7

je uvod v poglav

6

uvodnik

povzetek in ponovitev

razlaga

1.2 V ČEM JE SKRIVNOST ŽIVLJENJA?

V ledu, tekoči vodi in vodnih hlapih so molekule različno razporejene.

Ključne besede: • zmes • čista snov • lastnosti snovi • agregatna stanja • kemijske lastnosti • kemijska reakcija

led tekoča voda

Je tudi drugod v vesolju voda?

Seveda se led in tekoča voda razlikujeta, saj sta že na videz povsem drugačna. A treba se je vprašati, kaj v resnici primerjamo. Če nas zanimajo lastnosti ledu in vode, kot sta npr. gostota in barva, bomo našli kar precej razlik. Primerjava zgradbe molekul in reaktivnosti pa nudi drugačno sliko. Ugotovimo, da sta led in tekoča voda ista snov, saj ju gradijo molekule vode. ? V čem se razlikujeta diamant in grafit?

Kako se spreminjajo snovi? ? Naštej nekaj snovi, ki so pri običajnih pogojih v trdnem, tekočem oziroma plinastem stanju.

Voda, ki jo najdemo na Zemlji in drugod po vesolju, je po predvidevanjih astronomov nastala ob nastanku zvezd. Manjše količine vode nastajajo tudi na Zemlji npr. pri gorenju snovi, ki vsebujejo element vodik.

Takšnemu procesu, pri katerem se spreminjajo snovi, pravimo kemijska sprememba ali kemijska reakcija. reakcija

Loči zmes. Podrobnejša navodila so v delovnem zvezku na n str. 6.

? V lanskem zvezku ali učbeniku za naravoslovje

poišči kakšno kemijsko reakcijo.

Pri iskanju zlata ločujejo zmes zlata, vode in peska.

? Ugotovi izvor oznak s, l in g za agregatna stanja.

Delci so blizu skupaj in urejeno razporejeni. Imajo točno določene lege in lahko le nihajo okrog njih. Zaradi tega snov ohranja svojo obliko.

Delci so blizu skupaj, a niso urejeno razporejeni.

Delci se se lahko gibljejo drug mimo drugega ter se pri tem vrtijo in nihajo.

Snov zavzame obliko posode in tvori gladino.

zlata zrna, voda, pesek ... zrnca zlata vsebujejo le element zlato

trdna snov

tekoča snov

utekočinjanje

poišči razlage pojmov zmes in čista snov.

? V lanskem zvezku ali učbeniku za naravoslovje

agregatna stanja snovi Vsaka snov je v enem od treh agregatnih stanj, ki jih krajše označimo: trdno (s), tekoče (l) in plinasto (g). Snovi lahko s segrevanjem in ohlajanjem (ali spremembo tlaka) prehajajo iz enega stanja v drugo.

voda je spojina vodika in kisika

pesek (kalcijev karbonat) je spojina kalcija, ogljika in kisika

Ali je zelena barva na sliki povezana s kemijsko spremembo?

Delci so oddaljeni drug od drugega in neurejeno razporejeni. Se prosto gibljejo, vrtijo in nihajo.

Snov zavzame celotno prostornino, ki ji je na voljo.

taljenje

Ali med ledom in vodo res ni razlike?

Vodo najdemo tudi drugod v vesolju (npr. na Marsu), vendar je zaradi nizkih temperatur večinoma v trdnem stanju (led). Pogojem na Zemlji, pri katerih voda obstaja tudi kot tekočina (tekoča voda) in plin (vodni hlapi), se lahko zahvalimo za nastanek življenja in naš obstoj. Led, tekoča voda in vodni hlapi so namreč le različna agregatna stanja vode, ki se razlikujejo po urejenosti in gibanju delcev (glej okvir desno spodaj). V katerem agregatnem stanju je snov, je odvisno predvsem od temperature in tlaka v okolici. Posebna oblika snovi je tudi plazma, ki nastane pri izjemno visokih temperaturah (npr. v zvezdah).

izhlapevanje

Življenje na Zemlji se je razvilo v vodi in še danes živa bitja za življenje potrebujemo vodo. Človek bi brez vode že po nekaj dneh umrl. A čeprav je vode na Zemlji v izobilju, je vode, ki jo lahko človek pije, manj kot en odstotek. Tekoča voda na Zemlji je zmes različnih čistih snovi, pri čemer je največ vode. Pitna voda sme vsebovati le določene snovi v manjših količinah, hkrati pa v njej ne sme biti mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni.

Zmesi ločujemo z različnimi postopki, kot so sejanje, filtriranje in kromatografija, ki jih že poznaš.

Razmisli • Zakaj voda na višjih nadmorskih višinah zavre pri nižji temperaturi?

• Zakaj jeklo ni čista snov?

strjevanje

Kaj je skrivnost življenja?

Ponovi • Naštej nekaj primerov čistih snovi in zmesi.

• Navedi nekaj lastnosti vode.

• Navedi nekaj kemijskih sprememb, ki potekajo v naravi.

izparevanje

Pogled na Zemljo iz vesolja je osupljiv. Koprenasti oblaki zakrivajo modre oceane in zelene celine.

Planetu daje edinstven pečat tekoča voda, ki prekriva skoraj tri četrtine površja. Ko se spustimo na površje, opazimo še eno posebnost – za razliko do drugih planetov se je tu razvilo življenje. Toda zakaj prav na Zemlji? Odgovor je v vodi, eni najbolj nenavadnih snovi v vesolju, in v pogojih, pri katerih je voda v tekočem stanju.

Povzetek Voda je eden izmed osnovnih pogojev za življenje na Zemlji. Voda in druge snovi so lahko v treh agregatnih stanjih: trdnem, tekočem in plinastem. Agregatno stanje snovi je odvisno od tlaka v okolici in temperature snovi. Snovi se med seboj razlikujejo v lastnostih. Pojav, ko se snov kemijsko spremeni, imenujemo kemijska reakcija.

sublimacija

ključne besede

plinasta snov

10

11

vprašanja »stoj in premisli«

aktivnosti

dodatne vsebine

POVZETEK & PONOVITEV

Ključni pojm

i

snov – vse, kar ima maso in prostornino zmes – mešan ica dveh ali več čistih snovi čista snov – elemen vsi delci enake t ali spojina, kjer imajo spojina – snov, lastnosti ki je sestavljena ali več elemen iz dveh element – snov, tov ki je moremo razgrad s kemijskimi postopki ne iti na bolj enosta atom – delec vne snovi snovi molekula – delec snovi, v katerem je več atomov povezanih kemijska reakci ja – sprememba, nastajajo nove pri kateri znanost – sistem snovi atično pridob ivanje novega znanja o vsem, kar človeka znanstvena metoda – točno zanima določe način dela, ki temelji na natanč n in ponovljiv opazovanju nem in kemija – naravo merjenju slovna veda, ki proučuje zgradb snovi, njene lastnosti in o spremembe

Ključne zamis

li

Vse okoli nas sestavlja snov. masa in prosto Za vse snovi sta značilni rnina. Snovi imajo različn kemijske lastno e fizikalne in sti. snov zmes

(več čistih snovi)

čista snov spojina

element

Snovi se lahko spreminjajo.

Ta proces imenuj kemijska spreme emo mba ali kemijs ka reakcija. dva element a

spojina

Najbolj enosta vne cijami ne morem snovi, ki jih s kemijskimi reako snovi, so eleme razgraditi na še bolj enosta nti. vne

Poišči ustre

Najmanjši delci snovi so atomi zujejo v molek . Atomi se lahko ule. poveSnov ima lahko različna agrega stanja se razliku tna stanja.

Agregatna jejo po gibanj u in urejenosti delcev.

Znanost načrtn o proučuje svet niki pri tem okoli nas. Znanst uporabljajo veznanst za katerega je značilno postav veni način dela, domnev, natanč ljanje znanst venih no opazovanje, mentov ter simbol izvajanje eksper ni jezik. iKemija je ena od kemikov se uporabnaravoslovnih ved. Spozna nja ljajo v drugih striji, v vsakda znanostih, v njem življen induju in pri ohranj okolja. anju

Ključna vpraš

anja

Kaj je snov?

Kaj je značiln o za vse snovi?

V čem se snovi razlikujejo med Kako podaja seboj? mo količino snovi?

Kakšna je razlika med čisto snovjo in zmesjo?

Kako je zgraje na snov?

Kakšna je razlika med spojino Kaj so atomi in elementom? in kaj moleku le?

Kako veliki so atomi in kako velike so moleku le?

V kakšnih stanjih najdemo snov?

V čem se med seboj stanja iste snovi? razlikujejo agregatna Kako označu jemo različn a agregatna stanja?

Kako nastan e nova snov?

Kako človek raziskuje in uporablja snov?

Kako je človek nekoč spozna val snov?

Na kakšen način raziskujejo znanst V kakšne namen veniki? e uporabljamo spoznanja o snovi?

20

povzetek in ponovitev po glavja

zno rešitev!

1. Kaj ni snov?

A voda B zrak C ogenj Č zemlja 2. Katera snov je čista snov?

A mineralna voda B gorski zrak C kisik Č alpsko mleko 3. Katere snovi so spojine? a živo srebro b voda c sladkor č magnezij d ogljikov dioksid 4. Katera trditev velja za trdno snov?

A Delci so tesno skupaj .

B Delci se gibljej C Delci miruje o tesno drug mimo drugeg jo. a. Č Delci se gibljejo neurej eno in zelo hitro.

5. Kako imenuj emo prehod iz trdnega v agregatno stanje plinasto ?

A kondenzacija B taljenje C sublimacija Č izparevanje 6. Katera trditev velja za atome ? a So delci snovi. b S kemijs ko reakcij na manjše delce. o jih ne moremo razstav iti c Vsi elemen ti imajo enake č Sestavljeni atome. so iz moleku l.

7. Kateri načini razmiš a slepo zaupan ljanja veljajo za znanos t? je b dvom c dokazovanje č vraževerje d merjenje

9. Katera shema

ponazarja spojino

?

A

B

10. Katera shema A

B

C

ponazarja zmes

Č

dveh elemen tov?

C

Č

Pojasni!

1. Kateri so najmanjši delci snovi so najmanjši delci, ki določa in kaj jo kemijske lastnosti snovi?

2. Kateri postop ek bi uporab il za ločevanje zmesi moke in 3. Kaj je značiln vode?

4. Naštej prednoo za znanstveni način dela?

5. Naštej nekaj sti recikliranja odpadkov. primerov, kjer kemija koristi okolju.

Povej svoje

mnen

je!

1. Kakšna bi bila današn ja človeška družba če se ne bi razvila , kemija

2. Ali bi moral ? znanst snov, svoje odkritj venik, ki odkrije nevarn o e prikrit 3. Kakšen vpliv ima kemija i javnosti?

4. Ali ljudje na v dovolj velikem okolje? obsegu reciklir snovi? Kaj pa amo tvoja družin a?

8. Kateri znanst venik Nobelovo nagrad slovenskega rodu je dobil o A Jožef Stefan za kemijo?

B Friderik C Janez Puh Pregl Č Jurij Vega

21

5

6

1 IZ ČESA JE VESOLJE? 1.1 1.2 1.3 1.4

Kaj je zvezdni prah?

V čem je skrivnost življenja?

Kako veliki so delci snovi?

Kako človek uporablja snov? del:

izve SNOV, boš obravnava ki , u vj la g V tem po ov · kaj je snsnov zgrajena jo najdemo · kako je agregatnih stanjih h ri te ov · v ka ane nova sn rablja snov · kako nastvek raziskuje in upo · kako člo

Zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo, zvezde, ki jih opazujemo na nočnem nebu, planet, na katerem živimo, in tudi mi sami – vse je snov. A kaj je v resnici snov in kakšne lastnosti ima? Na to vprašanje človek že dolgo išče ustrezen odgovor. Nekateri starogrški filozofi so domnevali, da je vsa snov na Zemlji sestavljena iz štirih osnovnih elementov – zemlje, zraka, vode in ognja, nebesna telesa pa iz petega elementa – etra. Danes vemo, da je vsa snov sestavljena iz zelo majhnih delcev in da v vesolju prevladujeta vodik in helij.

7

1.1 KAJ JE ZVEZDNI PRAH? Ključne besede: • vesolje • snov • element • spojina • atomi • molekula

Pred kakšnimi 14 milijardami let se je z velikim pokom začelo širiti vesolje. Pri tem je nastajala snov – v začetku osnovni delci, ki so se začeli združevati v protone in nevtrone, ti pa naprej v atomska jedra. Ko je vesolje doseglo starost približno pol milijarde let, so začeli nastajati prvi atomi. Ti so naprej oblikovali velike oblake plina, iz katerih so se razvile prve zvezde in galaksije. Po 10 milijardah let se je na enem od planetov zgodilo nekaj zelo nenavadnega – snov se je tako »organizirala«, da je nastalo življenje.

Iz česa je vesolje ...

Vse meglice, planeti in zvezde so snov. Pravzaprav je vse v vesolju ali snov ali sevanje. Albert Einstein je s svojo znamenito enačbo E = mc2 pojasnil, da sta snov in sevanje v resnici obliki energije. Astronomi domnevajo, da je v vesolju veliko več snovi, kot jo lahko vidimo (imenujemo jo temna snov). snov Snov namreč vidimo le, če oddaja ali zastira svetlobo oziroma sevanje, kot npr. zvezde, galaksije in meglice. A kaj imajo skupnega različna vesoljska telesa? Če jih primerjamo med seboj, ugotovimo, da imajo vsa maso in zavzemajo določen prostor.

... in iz česa so živa bitja?

Tudi živa bitja so sestavljena iz različnih snovi.

Razvila so se v oceanih na Zemlji, ko so se ustvarili ustrezni pogoji. Ti so omogočili organizacijo snovi v zapletenejše oblike. Na tej osnovi (in s pomočjo naravnega izbora) se je v nekaj milijardah let razvilo življenje v vsej svoji raznolikosti. Za razliko od drugih snovi pa morajo živa bitja za svoj obstoj nenehno izmenjevati snovi z okolico – kisik, ogljikov dioksid, vodo in še mnoge druge. ? Po čem se živo loči od neživega?

? Zakaj svetlobe in zvoka ne uvrščamo med snov?

VESOLJE: svetloba in snov Vsa snov v vesolju je sestavljena iz izjemno majhnih delcev – atomov.

Ljudje poznamo nekaj več kot sto različnih vrst atomov. Večina atomov vodika in helija je nastala kmalu po začetku vesolja, ostali atomi pa so nastali v zvezdah in se ob eksplozijah supernov razpršili po vesolju.

8

OSONČJE: zvezde in planeti

sto milijonkrat povečano

ZEMLJA: ozračje, voda, tla

sto milijonkrat povečano

sto milijonkrat

zaznamo i mikroskopi lahko Z najbolj zmogljivim ni delcev (prikazani so zgradbo snovi na rav je za boljšo predstavljivost atomi silicija – slika ana). računalniško obarv

Povzetek Ob nastanku vesolja je nastala tudi snov. Vsa telesa (tudi živa bitja) so iz snovi in imajo določeno maso ter prostornino. Danes vemo, da je vsa snov zgrajena iz izjemno majhnih delcev, ki jim pravimo atomi.

Element je snov, zgrajena iz ene vrste atomov. Atomi se lahko med seboj povezujejo v molekule elementov in spojin.

no poveča 000 x .

0 0 0 .

100

Ponovi • Kaj sestavlja vesolje?

• Kaj je značilno za snov?

• Kako je zgrajena snov?

• Kakšna je razlika med elementom in spojino?

• Kakšna je razlika med atomom in molekulo?

Razmisli • Kako bi nekomu pojasnil, kaj je snov?

• Ali je ljubezen snov?

In kaj sestavlja snov?

Vprašanje, kako je zgrajena snov, je staro vsaj toliko kot človeška civilizacija. Starogrški filozof Empedokles je bil prepričan, da je vsa snov na Zemlji sestavljena iz majhnih delcev štirih elementov – zemlje, zraka, vode in ognja. Ob koncu 17. stoletja so kemiki poznali že več deset elementov, s poskusi pa so ugotovili, da snov sestavlja veliko število izjemno majhnih delcev. Do začetka prejšnjega stoletja je veljalo prepričanje, da so to najmanjši delci v vesolju, zato so jih poimenovali atomi, kar v grščini pomeni nedeljiv. Danes vemo, da atome sestavljajo še manjši delci, ki jih bomo spoznali v naslednjem poglavju.

Od kod toliko različnih snovi v vesolju?

Atomi se lahko povezujejo v molekule ali pa iz njih nastanejo ionske spojine. Snòvi, ki je sestavljena iz samo ene vrste atomov, pravimo element. Elementi so npr. silicij, zlato, železo, helij, kisik, dušik in drugi. Večina elementov je sestavljena iz atomov (npr. zlato), nekateri pa iz molekul (npr. kisik). Snovi v naravi najpogosteje najdemo kot spojine. Spojina nastane, kadar se spajata vsaj dva različna elementa.

Spojine so lahko sestavljene iz molekul (npr. voda) ali ionov (npr. natrijev klorid). ? V lanskem zvezku ali učbeniku za naravoslovje poišči razlage pojmov element in spojina.

? Kako si predstavljaš atome?

atomi zlata

VODA: voda, minerali

Element zlato gradij vodo pa molekule o atomi zlata, vode.

povečano

molekule vode

sto milijonkrat povečano MOLEKULE VODE: molekula vode je sestavljena iz atoma kisika in dveh atomov vodika

9

1.2 V ČEM JE SKRIVNOST ŽIVLJENJA? Ključne besede: • zmes • čista snov • lastnosti snovi • agregatna stanja • kemijske lastnosti • kemijska reakcija

Pogled na Zemljo iz vesolja je osupljiv. Koprenasti oblaki zakrivajo modre oceane in zelene celine.

Planetu daje edinstven pečat tekoča voda, ki prekriva skoraj tri četrtine površja. Ko se spustimo na površje, opazimo še eno posebnost – za razliko do drugih planetov se je tu razvilo življenje. Toda zakaj prav na Zemlji? Odgovor je v vodi, eni najbolj nenavadnih snovi v vesolju, in v pogojih, pri katerih je voda v tekočem stanju.

Kaj je skrivnost življenja? Življenje na Zemlji se je razvilo v vodi in še danes živa bitja za življenje potrebujemo vodo. Človek bi brez vode že po nekaj dneh umrl. A čeprav je vode na Zemlji v izobilju, je vode, ki jo lahko človek pije, manj kot en odstotek. Tekoča voda na Zemlji je zmes različnih čistih snovi,, pri čemer je največ vode. Pitna voda sme vsebovati le določene snovi v manjših količinah, hkrati pa v njej ne sme biti mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni.

Zmesi ločujemo z različnimi postopki, kot so sejanje, filtriranje in kromatografija, ki jih že poznaš.

Je tudi drugod v vesolju voda?

Vodo najdemo tudi drugod v vesolju (npr. na Marsu), vendar je zaradi nizkih temperatur večinoma v trdnem stanju (led). Pogojem na Zemlji, pri katerih voda obstaja tudi kot tekočina (tekoča voda) in plin (vodni hlapi), se lahko zahvalimo za nastanek življenja in naš obstoj. Led, tekoča voda in vodni hlapi so namreč le različna agregatna stanja vode, ki se razlikujejo po urejenosti in gibanju delcev (glej okvir desno spodaj). V katerem agregatnem stanju je snov, je odvisno predvsem od temperature in tlaka v okolici. Posebna oblika snovi je tudi plazma, ki nastane pri izjemno visokih temperaturah (npr. v zvezdah). ? Naštej nekaj snovi, ki so pri običajnih pogojih v trdnem, tekočem oziroma plinastem stanju.

Loči zmes. Podrobnejša navodila so v delovnem zvezku na str. 6.

? V lanskem zvezku ali učbeniku za naravoslovje

poišči razlage pojmov zmes in čista snov.

Pri iskanju zlata ločujejo zmes zlata, vode in peska.

zlata zrna, voda, pesek ... zrnca zlata vsebujejo le element zlato

10

voda je spojina vodika in kisika

pesek (kalcijev karbonat) je spojina kalcija, ogljika in kisika