http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612099985

Helena Verdev

Raziskujem

NOVI SVET 8 Učbenik za geografijo v osmem razredu osnovne šole

GEO 8 RNS UCB.indd 1

3/1/10 2:56 PM

Helena Verdev

Raziskujem Novi svet Učbenik za geografijo v 8. razredu osnovne šole Strokovni pregled:

recenzenti dr. Karel Natek, dr. Tatjana Resnik Planinc, dr. Katja Vintar Mally (Afrika) in dr. Metka Špes (Južna in Srednja Amerika) ter učitelja praktika Mojmir Mosbruker in Bojan Šprogar

Jezikovni pregled:

Petra Merc

Oblikovni pregled:

Gregor Inkret

Zemljevidi:

Monde Neuf in Studio Rokus Klett (Boštjan Brecelj)

Ilustracije:

Igor Šinkovec

Tehnične risbe:

Gregor Štrukelj

Fotografije:

Shutterstock, iStockphoto ... (natančen seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

Učbenik Raziskujem Novi svet 8 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje dne 25. 2. 2010 potrdil kot učbenik za pouk geografije v 8. razredu osnovne šole. © National Geographic Society, 2010. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

National Geographic in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(100)(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

VERDEV, Helena Raziskujem Novi svet 8. Učbenik za geografijo v osmem razredu osnovne šole / Helena Verdev ; [zemljevidi Monde Neuf ; ilustracije Igor Šinkovec ; tehnične risbe Gregor Štrukelj ; fotografije Istockphoto ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-209-998-5 249898752

DN090667

GEO 8 RNS UCB.indd 2

3/1/10 9:06 AM

Novi svet

6

Afrika

8

1 Površje

10–11

V žarišču: Potovanje celin 2 Podnebje

12–13 14–15

3 4 5 6 7 8

V žarišču: Voda in širjenje puščav Rastlinstvo Prebivalstvo Gospodarstvo Severna Afrika Tropska Afrika Južna Afrika

16–17 18–19 20–21 22–23 24–25 26–27 28–29

Izzivi Afrike

30–31

Amerika

32

Severna Amerika

34

1 Površje 2 Podnebje in rastlinstvo 3 4 5 6 7

V žarišču: Tornadi in hurikani Prebivalstvo Gospodarstvo Združene države Amerike Kanada Srednja Amerika

Južna Amerika 1 2 3 4

Površje Podnebje in rastlinstvo Prebivalstvo Gospodarstvo Izzivi Amerike

Avstralija in Oceanija

64

1 Površje 2 Podnebje in rastlinstvo 3 Prebivalstvo

66–67 68–69 70–71

V žarišču: Nove in stare kulture 4 Gospodarstvo Izzivi Avstralije in Oceanije

72–73 74–75 76–77

Polarni svet 1 Glavne značilnosti V žarišču: Naravni viri V žarišču: Globalizacija V žarišču: Kam gre ta svet?

78 80–81 82–83 84–85 86–87

36–37 38–39 40–41 42–43 44–45 46–47 48–49 50–51

52 54–55 56–57 58–59 60–61 62–63

3

GEO 8 RNS UCB.indd 3

3/1/10 9:06 AM

Okoli sveta 2. del naslov teme

Novim dogodivščinam naproti!

Pozdravljeni na novem potovanju naše agencije.

Prejšnje potovanje smo uspešno pripeljali do konca.

Upamo, da ste si že uredili zapiske in fotografije.

Verjamemo, da ne potujete le z nami in da med počitnicami lepote našega planeta spoznavate tudi sami.

Lani smo skupaj prepotovali Stari svet. Letos bomo na potovanju spoznavali Novi svet – celine, ki so jih Evropejci začeli spoznavati v času velikih odkritij. Ker so takrat začeli podrobneje spoznavati tudi Afriko, bomo našemu letošnjemu potovanju dodali še to celino, ki je sicer del Starega sveta. V Afriki bomo ob pomoči kamel prepotovali največjo puščavo na svetu, nato pa se bomo v družbi velikih pet podali tudi v ostale predele celine. Sledilo bo potovanje prek Atlantika – v Ameriko, kjer bomo v družbi losov in bizonov spoznali najprej severni del, nato pa na krilih kondorjev še južni del.

Sledilo bo potovanje prek Tihega oceana do Avstralije, kjer nas bodo pričakali zvoki "didžeriduja". Na koncu nam bodo pingvini predstavili še Antarktiko.

Nikakor pa ne smete zamuditi našega naslednjega potovanja, ko si bomo podrobno ogledali našo domovino Slovenijo.

uvodnik

2 PODNEBJE PODN IN RASTLINSTVO

GEO 8 RNS UCB.indd 4

Point Barrow

Severna Amerika je celina z največ različnimi podnebji – od savanskega do polarnega, od najsušnejših do najbolj vlažnih ... Geografska lega in relief botrujeta številnim tornadom in tropskim nevihtam.

Kaj najbolj vpliva na podnebje v Severni Ameriki?

Poleg geografske lege na podnebje v Severni Ameriki najbolj vplivajo relief, relief morski tokovi morja. Na zahodu Ameriške in oddaljenost od morja Kordiljere zapirajo pot vlažnim vetrovom iznad Tihega oceana v notranjost. Zaradi tega dobijo kraji na vzhodni strani gora manj kot 500 mm padavin. Črto, ki ločuje vlažni vzhod in sušni zahod, lahko povlečemo vzdolž stotega poldnevnika.

Na zemljevidu poišči stoti poldnevnik.

Na severovzhodu celine na podnebje vpliva mrzel Labradorski tok. Obale imajo zaradi mrzlega toka precej nižje temperature, kot naj bi jih imele glede na geografsko lego. Na jugu ima na podnebje Medmorske Amerike in otokov v Karibskem morju velik vpliv topel Zalivski tok tok. Tako ima območje precej več padavin, kot bi jih imelo glede na geografsko lego.

POINT BARROW (tundrsko podnebje)

temperatura °C

padavine mm

10

100

0

0

-10 105 mm -20

Los Angeles

-30 J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

WINNIPEG (zmerno hladno podnebje)

temperatura °C

D

padavine mm

20

200

10

100

0

0

podnebna območja savansko podnebje

505 mm

sredozemsko podnebje

-20 J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

vlažno subtropsko podnebje

D

oceansko podnebje temperatura °C

ST. LOUIS (vlažno subtropsko podnebje)

padavine mm

30

300

20

200

Severna Amerika leži v vseh toplotnih pasovih severne poloble.

Na skrajnem severu je polarno podnebje, proti jugu nato sledita tundrsko in zmerno hladno podnebje.

Velike planjave ob vznožju Ameriških Kordiljer in severovzhodni del Mehike imajo polpuščavsko in puščavsko podnebje. Gorstvo namreč preprečuje vlažnim zračnim gmotam prehod v notranjost.

Preostali del Osrednjega nižavja ima celinsko podnebje. Obale Tihega oceana imajo na severu oceansko podnebje, na jugu, v Kaliforniji, pa je podnebje sredozemsko. Jugovzhodni del ZDA ima vlažno subtropsko podnebje. V Medmorski Ameriki in na otokih prevladuje savansko podnebje. Najvišja gorstva imajo gorsko podnebje.

celinsko podnebje zmerno hladno podnebje tundrsko podnebje polarno podnebje gorsko podnebje

10

Kje v Severni Ameriki je najtopleje?

polpuščavsko podnebje puščavsko podnebje

-10

953 mm 100

0

0

-10 J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

LOS ANGELES (sredozemsko podnebje)

temperatura °C

D

padavine mm

30

300

20

Zak

200 305 mm

10

100

0

0

Pose vdo Meh seve topl Oba viha

-10 J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

K v SLOVARČEK: ▶ prerija – pokrajina z visoko travo v Severni Ameriki

38 SEVERNA AMERIKA

Zemljevidi – Osnova vsakega potovanja je dober zemljevid. Prav zaradi tega smo ga dodali vsakemu delu potovanja. Zaradi boljšega razumevanja vodnika so ponekod dodani tematski zemljevidi. Še več in bolj podrobne zemljevide najdete v različnih atlasih. Za lažjo primerjavo posameznih celin je to leto zemljevidom dodana tudi stopinjska mreža.

razlaga

Merilo – Vsak zemljevid ima merilo. Za boljšo predstavo velikosti prikazanega območja je dodan še obris Slovenije v istem merilu.

Afrika 1 : 30.000.000 0

500

1000 km

2/25/10 9:11 AM

V žarišču – Posameznim geografskim enotam so dodane posebne teme, ki smo jih poimenovali V žarišču. Z njihovo pomočjo boste spoznali različne naravne in družbene pojave, značilne za posamezna območja, preko katerih potujete v tistem trenutku. Hkrati pa boste s pomočjo žarišč spoznali razširjenost obravnavanega pojava tudi drugod na Zemlji. Napisana so v obliki časopisnega članka.

Na koncu popotovanja po posamezni celini so dodane strani Izzivi, kjer so nanizani kratki odlomki, ki opisujejo značilnosti celine. Namenjeni so ponovitvi in razširitvi potovanja. Izzivom so dodana vprašanja. Z njihovo pomočjo lahko s sošolci obnovite svoje potovanje. grafi, slike in zemljevidi

povzetek in aktivnosti

Vodnik in zemljevid obenem!

Povzetek

Severna Amerika leži v vseh toplotnih pasovih na severni polobli. Na podnebje imajo poleg geografske lege največji vpliv predvsem razporeditev gorstev, morski tokovi in oddaljenost od morja. Rastlinstvo je prilagojeno podnebju. Zaradi intenzivnega kmetijstva in industrializacije je naravno rastlinstvo, razen na severu, v veliki meri izkrčeno.

t Barrow

Na potovanju sta poleg dobre volje in radovednosti najpomembnejša dober popotni vodnik in zemljevid. Oboje je združeno v knjigi, ki jo imate pred sabo.

Za lažjo uporabo je vsaka celina najprej predstavljena kot celota, nato pa sledijo potovanja v posamezne geografske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, najpomembnejša spoznanja so poudarjena, nove besede pa pojasnjene v slovarčku. Med besedilom so številna vprašanja, pri katerih se je potrebno za hip ustaviti, odpočiti in razmisliti. Ne pozabi si ogledati slik, klimogramov in risb, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo.

Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane posebne rubrike Ali veš?, Aktualno! in Osebnosti.

Na koncu vsake enote je Povzetek ter dve vrsti aktivnosti Ponovi in Razmisli, s katerima boste ponovili, utrdili in nadgradili svoje znanje o določeni geografski enoti.

Ponovi

1. S pomočjo klimogramov opiši značilnosti podnebij v Severni Ameriki.

2. S pomočjo zemljevida v atlasu opiši rastlinstvo v Severni Ameriki.

Winnipeg

Razmisli

1. Ovrednoti pomen podnebja in rastlinstva za gospodarstvo in poselitev.

Los Angeles

St. Louis

Bizoni

je

V preteklosti se je po prerijah Severne Amerike paslo več milijonov bizonov.

V času širjenja belih naseljencev proti zahodu so jih skorajda iztrebili. Sedaj se je njihovo število spet povečalo.

dnebje bje nebje o podnebje je e odnebje je

Kaj je značilno za rastlinstvo v Severni Ameriki?

Prerija v ZDA

Zakaj se pojavljajo tornadi?

Posebnost podnebja v Severni Ameriki so zimski vdori hladnega zraka daleč proti jugu, skoraj do Mehiškega zaliva, poleti pa vdori vročega zraka proti severu. Poleti ob močnih nevihtah, ko pride do stika toplih in hladnih zračnih mas, nastajajo tornadi.

Obalni predeli na jugu so izpostavljeni tropskim viharjem (glej strani 40–41).

Kaj je vzrok vdorov hladnega in vročega zraka v notranjost celine?

Na severu raste tundra. Južno od tundre so iglasti gozdovi, ki jim še južneje sledijo mešani in listnati gozdovi.

V Osrednjem nižavju prevladuje stepa. Ta območja so v preteklosti, ko je še prevladovalo naravno rastlinstvo, imenovali prerije. Danes je večina območij zaradi rodovitnih prsti spremenjena v obdelovalne površine, na katerih je razvito intenzivno kmetijstvo.

Območja s sredozemskim podnebjem imajo sredozemsko rastlinstvo. Na skrajnem jugu, na območjih s tropskim podnebjem, raste tropski deževni gozd, na območjih z manj padavin je savana. V gorstvih so se izoblikovali rastlinski višinski pasovi, na najvišjih vrhovih sta večni sneg in led.

ni Ameriki

SEVERNA AMERIKA

39

Srečno potepanje po Novem svetu!

Legenda – Oblike površja so na zemljevidih prikazane z različnimi barvami. Prikazane so tudi reke in meje držav ter označena glavna mesta, večji kraji in kraji s klimogrami.

pod

0m

200 m

glavno mesto

GEO 8 RNS UCB.indd 5

600 m

1000 m

večje mesto

2000 m

3000 m

4000 m

Imena rek, gorstev, otokov, polotokov, nižavij, držav, mest so napisana z različno pisavo.

nad

klimogram

2/25/10 9:11 AM

Novi svet Leta 1492 je pomorščak Krištof Kolumb krenil na pot proti Indiji v nasprotni smeri kot ostali pomorščaki – proti zahodu. Njegove načrte sta prekrižali Severna in Južna Amerika, Evropejcem dotlej neznani celini, ki sta se mu postavili na pot. Tako se je pričelo odkrivanje Novega sveta.

Severna Amerika Celina se je po prihodu Evropejcev začela hitro razvijati. Danes je tako poleg Evrope gospodarsko najbolj razvita celina.

SEVERNA AMERIKA

Tihi ocean

JUŽNA AMERIKA

Od kod ime Novi svet?

A

Z novimi geografskimi odkritji se je v 16. stoletju pojavilo tudi ime Novi svet.. Najprej so s tem izrazom poimenovali na novo odkriti celini: Severno in Južno Ameriko. Kasneje se je pojem razširil tudi na Avstralijo. Do Kolumbovega odkritja so Evropejci poznali le Evropo, Azijo in severni del Afrike. Za ta del sveta se je uveljavilo poimenovanje Stari svet.

Južna Amerika Celina z raznoliko pokrajino, obsežnimi tropskimi gozdovi in pisano sestavo prebivalstva.

Katero evropsko ljudstvo je že pred dobo geografskih odkritij priplulo do Severne Amerike?

Krištof Kolumb ▶ Italijanski trgovec in raziskovalec. ▶ V želji, da bi odkril pomorsko pot v Indijo, je kar štirikrat odplul proti zahodu. ▶ Dolgo časa se je območje današnjih ZDA imenovalo Kolumbija.

6 NOVI SVET

GEO 8 RNS UCB.indd 6

SLOVARČEK: ▶ novi vek – zgodovinsko obdobje, od Kolumbovega odkritja Amerike leta 1492 do začetka 20. stoletja

2/25/10 9:11 AM

Povzetek

Novi svet so Evropejci poimenovali celine, ki jih do novega veka niso poznali. Najprej so tako poimenovali Severno in Južno Ameriko, kasneje pa tudi Avstralijo.

Zakaj bomo Afriko obravnavali skupaj z Novim svetom?

Ponovi

Območja Afrike, ki ležijo južno od Sahare, so bila Evropejcem dolgo povsem neznana. Odkrivanje Afrike se je začelo šele ob iskanju pomorske poti v Indijo. Vendar je notranjost Afrike ostala Evropejcem neznana vse do konca 19. stoletja. To je tudi razlog, da smo si za letošnje potovanje prihranili tudi Afriko, ki jo sicer prištevamo k Staremu svetu.

1. Na zemljevidu sveta pokaži in poimenuj celine.

2. Kaj obsega Stari svet?

3. Kaj obsega Novi svet?

Razmisli

1. Kateri so bili razlogi za geografska odkritja?

Afrika

Severno ledeno morje

Celina visokih temperatur in številnih naravnih virov. Je zibelka človeštva in pravi mozaik ljudstev.

EVROPA AZIJA

AFRIKA

Indijski ocean AVSTRALIJA

Atlantski ocean

Avstralija ANTARKTIKA

Celina daleč na jugu s svojevrstnim živalskim in rastlinskim svetom. Je zelo redko poseljena in dobro gospodarsko razvita.

Antarktika Zaledenela, neposeljena celina okrog južnega tečaja. Je zaščiteno območje, ki ga je prepovedano gospodarsko izkoriščati.

NOVI SVET

GEO 8 RNS UCB.indd 7

7

2/25/10 9:11 AM

hrbet

d

e S r

o z

e m

Gibraltarski preliv

s k o

KANARSKI OTOKI

ATLANTSKI

S

a

h

a

OCEAN

ZELENORTSKI OTOKI

Afrika

in

ej

sk

i

TAKO BLIZU, PA TAKO SKRIVNOSTNA

Gv

za

liv

Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del zelo neugoden za poselitev. Prebivalci Afrike še vedno iščejo pot med tradicijo in sodobnostjo.

Osebna izkaznica Lega: med Atlantskim in Indijskim oceanom ter Sredozemskim morjem Površina: 30 milijonov km2 (20 % kopnega) Prebivalstvo: 1 milijarda (15 % vseh ljudi na Zemlji) Gostota prebivalstva: 33 prebivalcev na km2 Število držav: 53 Večja mesta: Kairo, Lagos, Kinšasa, Johannesburg, Kartum, Alžir, Abidžan, Casablanca, Cape Town, Durban, Nairobi, Dakar Enote: Severna, Tropska in Južna Afrika Najvišji vrh: Kilimandžaro, 5895 m Najdaljša reka: Nil, 6700 km (najdaljša reka na svetu)

ekvator

8

GEO 8 RNS UCB.indd 8

2/25/10 9:11 AM

hrbet

Povzetek

Afrika je v primerjavi z ostalimi celinami manj razčlenjena. Njeno površje sestavljajo gorstva, višavja, uravnave in kotline.

Ponovi

Planote Za površje v Afriki je značilno menjavanje velikih kotlin, višavij in uravnav. Uravnan je tudi večji del Sahare. Skupaj zavzemajo puščave v Afriki kar tretjino površja. Na jugu je polpuščava Kalahari, ob jugozahodni obali pa puščava Namib.

1. S pomočjo zemljevida v zavihku strani 9 pokaži in poimenuj večje naravne enote v Afriki.

2. Na zemljevidu poišči večje reke in opiši njihov tok.

Razmisli

1. Kateri dejavniki vplivajo na nastanek puščav v Afriki?

Kakšna je vloga rek?

Najpomembnejše afriške reke so Nil, Kongo, Niger, Zambezi in Oranje. Zaradi menjavanja pragov, kotlin in višavij imajo reke v svojem toku številne slapove in brzice. Reke imajo zato zelo velik energetski potencial, ki pa je le deloma izkoriščen.

Reke so plovne le na posameznih odsekih in razen Nila nobena daleč v notranjost.

S ue ški

prekop

r

Naserjevo jezero

a

Nil

Čadska kotlina

Kotlina M

l

Viktorijini slapovi

od

e

ri N

ob Be l e m

il

ko ro

il Beli N

višavje

Somalski polotok

gi

šk

o

K o ng o

Vzhodnoafri

Kongovska kotlina

Viktorijino jezero

višavje

Uban

▶ Visoki so 108 metrov. ▶ Reka Zambezi je pred slapovi široka 1700 metrov. ▶ Domačini jim pravijo Grmeči dim. ▶ Pod slapovi teče reka po globoki dolini, v kateri so že leta 1959 zgradili jez Kariba in hidroelektrarno.

Etiopsko

Nilu

Kilimandžaro (5895 m)

Kotline

ng

o

Tanganjiško jezero Kasai

Ko

Malavijsko jezero

g

be

Viktorijini slapovi

N a

Lim p op

m

Kalaharijska kotlina

A zi

o

M A DAG AS K

an

o

R

m Za

Oka v

KOMORI

Velika naravnogeografska enota so tudi kotline: Čadska kotlina, Kongovska kotlina, Kalaharijska kotlina, Kotlina ob Belem Nilu in Nigrska kotlina ter kotline na območju Sahare. Nižin je malo. Večje najdemo le ob obalah in velikih rekah.

Kalaharijska kotlina

i

e

go

re

b Zm

aj

ev

Oranje

Kapsko gorovje

SLOVARČEK: ▶ prag – območje v gorah, kjer se pobočje strmo prelomi ▶ višavje – obsežnejše območje visokega sveta ▶ tektonski jarek – glej strani 12–13

GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 11

2/25/10 8:22 AM

V ŽARIŠČU

Potovanje celin V dolgi zgodovini Zemlje se je ves čas spreminjalo njeno površje. Tako je bila po prepričanju večine znanstvenikov v preteklosti na našem planetu ena sama celina, ki je sčasoma razpadla na več delov. Iz teh delov, ki še vedno potujejo, so nastale celine, kot jih poznamo danes. A zemljevid sveta bo čez milijone let ponovno povsem drugačen.

Nastanek današnjih celin Prvo kopno je na Zemlji nastalo pred približno 4 milijardami let. V starem Zemljinem veku pred okrog 500 milijoni let (gl. učbenik Raziskujem Stari svet 7, str. 60–61) je nastala velika celina Pangea, ki je združevala vse današnje celine. Razprostirala se je od severnega do južnega tečaja.

Severnoameriška plošča

Pred 225 milijoni let Arabska plošča

Pa ng

ekvator

ea Karibska plošča

Zaradi premikanja litosferskih plošč je pred 200 milijoni let Pangea začela razpadati na dva dela, na Lavrazijo in Gondvano. Iz Lavrazije sta se kasneje izoblikovali današnji celini Severna Amerika in Evrazija, iz Gondvane pa so nastale Južna Amerika, Afrika, Antarktika, Avstralija in Indijska podcelina.

Afriška plošča

Plošča Nazca

Južnoameriška plošča

Škotska plošča

Pred 200 milijoni let Antarkt Lavrazija ekvator Go

nd

va

na

Indija se je pred 200 milijoni let odtrgala od Afrike in trčila ob Azijo. Posledica trka je nastanek Himalaje in gorstev na meji Srednje in Južne Azije (Tjanšan, Hindukuš), ki se še vedno dvigujejo, saj se Indijsko-avstralska plošča še vedno podriva pod Evrazijsko.

Pred 135 milijoni let

Severna Amerika

Azija Evropa

ekvator Afrika Južna Indija Amerika Avstralija Antarktika

Litosferske plošče in smeri premikanja plošč

Litosferske plošče se še vedno premikajo Zemljina skorja je razdeljena na sedem velikih in več kot deset manjših litosferskih plošč, ki se ves čas počasi premikajo (do 15 centimetrov na leto). Podrivanje plošč smo že omenili (Indijska podcelina), se pa lahko plošče na stikih tudi razmikajo (Atlantski ocean) ali drsijo druga ob drugi (Kalifornija). Na stikih litosferskih plošč so pogosti izbruhi ognjenikov in potresi (gl. učbenik Raziskujem Stari svet 7).

Nekdanjo razporeditev celin znanstveniki spoznavajo s pomočjo preučevanja sestave kamnin, razporeditve gorovij ter fosilov živali in rastlin, ki danes ne živijo več in se pojavljajo na različnih celinah.

12

GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 12

2/25/10 8:23 AM