9789612411695

ar na .c om jig

kn prel1-Likovna vzgoja7r

1

6/7/07, 12:34

SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 7 Likovna vzgoja za 7. razred osnovne šole

Avtor Borko Tepina

ar na .c om

Recenzenta Oto Rimele, Marija Erman Urednica in lektorica Zala Mikeln

Oprema in oblikovanje Borko Tepina

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Natisnila Tiskarna Hren Naklada 2000 izvodov Cena 10,90 € Ljubljana 2007 Prva izdaja

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 5. 7. 2007 s sklepom št. 6130-1/2007/227 potrdil učbenik SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 7, likovna vzgoja za 7. razred osnovne šole, ki ga je napisal Borko Tepina. © Modrijan založba, d. o. o.

kn

jig

Na naslovnici: Žarko Vrezec, Relikvije, 1999

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 7.02(075.2) TEPINA, Borko Spoznajmo likovni svet 7 : likovna vzgoja za 7. razred osnovne šole / Borko Tepina. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2007 ISBN 978-961-241-169-5 233652480

www.modrijan.si

prel1-Likovna vzgoja7r

2

19/7/07, 10:10

K a z a l o

Risanje

5

Slikanje

Barvna kompozicija Mešanje in usklajevanje barv Vrste barvnih nasprotij

Kiparstvo

Kiparski volumen Kompozicija kipa Resničnost in minljivost kipa

jig

Grafika

28 30 38

39 40 45 57

39 40 45 57

65 66 70 72

65 66 70 72

81 82 86

81 82 86

87 88

87 88 93

ar na .c om

Kompozicija Preseganje pravokotnega formata Stilizacija Okrasek ali ornament Izraznost črte

5 6 23 28 30 38

Umetniška grafika Industrijska grafika

kn

Prostorsko oblikovanje Zunanji prostor Notranji prostor Seznam slikovnega gradiva Viri slikovnega gradiva

prel1-Likovna vzgoja7r

3

100 102

6/7/07, 13:05

ar na .c om

Učbenik za 7. razred osnovne šole ni namenjen zgolj pridobivanju novega znanja in reševanju likovnih problemov. Ta učbenik je namenjen tudi spodbujanju pozornosti in odzivnosti na dražljaje iz vidnega sveta. Opazovanje ni še spoznanje, je pot k spoznanju, ki naj vas, učence, spodbuja k najdrznejšim in najpreprostejšim rešitvam. Likovna vzgoja takšnim spontanim rešitvam namenja največ prostora: rešitev s tem ne določa, marveč jih le omogoča.

Na vsakem koraku, v šoli, doma, na ulici ali cesti, povsod najdemo razne napise in predmete, ki imajo svojo obliko in nečemu služijo. Zato pa moramo imeti ves čas odprte oči, ker vsi ti napisi in predmeti ljudem tudi nekaj sporočajo.

Tudi slika na steni ali kip v prostoru lahko spregovorita s tem, kar prikazujeta, lahko pa nam spregovorita s svojimi barvami in oblikami. Oblik v okolici zato ne le gledamo, ampak jih lahko tudi globlje občutimo, podoživimo. V mnogih primerih je z besedami težko natančno opisati takšne občutke.

jig

Takšni občutki lahko ostanejo v nas tudi še dolgo potem, ko slike ali kipa ne vidimo več, ko se obrnemo stran. Tudi vsakdanji predmeti in napisi po cestah nam, tako kot drugi dogodki, ostajajo dolgo v spominu. Zato pa ni vseeno, v kakšnem prostoru se gibamo, niti kakšna je soba, v kateri živimo.

Predmete v sobi lahko tako na različne načine razporedimo in jim damo vsakič drugačno vsebino. Tudi slike in plakate lahko različno pritrdimo na zid. Kako in kam jih pritrdimo, spregovori tudi nekaj o nas samih, enako kot to, kako jih naslikamo.

kn

Sled čopiča ali svinčnika na kosu papirja je ravno zato tako živa in resnična, kot so ljudje, živali in predmeti okoli nas. Vse, kar nas obkroža, tudi v nas samih pušča sledi, te sledi potem prenašamo v likovno delo skozi črto ali barvo. Likovno delo je zato hkrati izraz tega, kar vidimo okoli sebe, in izraz tega, kar vemo in nosimo v svojih predstavah.

Avtor

4

prel1-Likovna vzgoja7r

4

6/7/07, 13:05

Risanje

kn

jig

ar na .c om

Kompozicija Preseganje pravokotnega formata Stilizacija Okrasek ali ornament Izraznost črte

5

prel1-Likovna vzgoja7r

5

6/7/07, 13:05

Kompozicija

Del in celota

ar na .c om

Beseda kompozicija pomeni »sestava«. Z njo označujemo načine, kako so razporejeni posamezni deli risbe, slike ali kipa, ki skupaj sestavljajo celoto likovnega dela.

V življenju nas obkroža množica predmetov.

Stvari, ki so okoli nas, pa ljudje radi razporedimo in uredimo tako, kot se nam zdi najbolj smiselno. Človek razporeja stvari, da se med njimi laže znajde in ugotovi svoje mesto, da se, kot se po navadi reče, orientira.

Urejenost stvari mu tudi pomaga, da se napoti v pravo smer, k predmetu, ki ga išče oziroma potrebuje ali ga bo nekoč iskal oziroma potreboval.

Potovanje sonca skozi noč, iz groba Ramzesa IV., okoli 1140 pr. n. št., stari Egipt. Na tej sliki vidimo razvrstitve figur v ravnih vrstah. Takšno razvrščanje figur se jim je zdelo najrazvidnejše in najmanj zapleteno, saj so stremeli k najpreprostejšim rešitvam.

jig

Tudi kompozicija likovnega dela in njeni posamezni deli so razporejeni tako, da so čim jasnejši in čim razvidnejši. In ravno po tem se loči na primer slika krajine od resnične krajine v naravi. Slikar krajino skuša urediti tako, da bo poudaril njene bistvene dele. Njeno podobo bi rad uredil tako, da bomo ob gledanju slike imeli občutek, da je izbral najboljši pogled in najboljši trenutek, da je izpustil vse tiste dele, ki odvračajo pozornost in so za upodobljeno krajino manj pomembni.

Sprevod z žrtvenimi darovi, svetišče kralja Ramzesa II. v Abidu, okoli 1290–1225 pr. n. št. Stari Egipčani so na stenah svetišč upodabljali ljudi tako, da je bila glava upodobljena od strani (iz profila), telo od spredaj, noge pa spet od strani. Tako so upodobljenca kar najjasneje predstavili.

kn

Eden najpreprostejših načinov razvrščanja likovnih elementov je razvrščanje v vodoravni smeri. Včasih ko še ni bilo tiskanih besedil in ko so bile slike namenjene tudi pripovedovanju zgodb, so likovni umetniki naslikali po več prizorov drugega poleg drugega. Danes to vlogo prevzemata tako strip kot film. Ker se ljudem vse bolj mudi in je čas postal tako dragocen, je v današnjem času učinkovitost posameznih prizorov še pomembnejša. To vidimo že, ko stopamo po ulici in nas z vseh strani obdajajo razni znaki, table in plakati, na katerih nam hočejo izdelovalci v najkrajšem času povedati čim več.

6

prel1-Likovna vzgoja7r

6

6/7/07, 13:05

ar na .c om

del del

del

del

del

del

kn

jig

Kako pomembno vlogo ima pri tem kompozicija, se pravi razporeditev posameznih delov slike glede na celoto, lahko vidimo na zgornjih fotografijah. Na njih so tri različne razporeditve enakih kozarcev na mizi. Iz teh razporeditev lahko razberemo tudi nekaj o ljudeh, ki so iz kozarcev pili.

Prvi prizor z leve prikazuje čaši, postavljeni tesno drugo ob drugi. Na drugem prizoru stojita čaši zelo narazen. Na tretji sliki pa sta postavljeni tako, da ena leži prevrnjena, druga pa še vedno stoji pokonci.

Takoj opazimo razlike med posameznimi prizori. Vsak prizor je celota zase in med seboj se razlikujejo zaradi različno razporejenih delov, iz katerih so sestavljeni. Prvi prizor govori o prijateljstvu, sožitju dveh oseb, ki sta še malo prej sedeli skupaj za mizo in si morda pripovedovali najzaupnejše stvari.

Označevanje in oglaševanje na ulicah, križiščih in parkiriščih se je že povsem udomačilo. Vidna sporočila so razvidna in jasna (levo spodaj in na naslednji strani).

7

prel1-Likovna vzgoja7r

7

6/7/07, 13:05

ar na .c om jig

kn 8

prel1-Likovna vzgoja7r

8

6/7/07, 13:05

ar na .c om

Tizian: Padec človeka (Adam in Eva), 1570

Peter Paul Rubens: Padec človeka (po Tizianu), 1628

Drugi prizor izraža zadržanost, resnost, saj sta za mizo morda sedeli dve osebi, ki sta se resno pogovarjali in se morda v mnenjih med seboj zelo razlikovali. Lahko da sta se med pogovorom celo sprli, kar kaže tretji prizor, na katerem leži ena od čaš prevrnjena.

kn

jig

Na zgornjih slikah je prizor z Adamom in Evo v dveh različicah. Na obeh Adam skuša zadržati Evo, da ne bi odtrgala prepovedanega sadeža z drevesa spoznanja. Nedvomno je Rubens, ki je naslikal drugi prizor, poznal sliko Tiziana z enakim prizorom, saj je očitno, da se je po njej zgledoval. Vendarle pa obstaja med kompozicijama obeh slik razlika. Adam na Tizianovi sliki je s telesom nagnjen nazaj ter izraža strah in osuplost nad Evinim dejanjem. Na Rubensovi sliki pa se Adam nagiba naprej s pogledom proti Evinemu licu, kakor bi jo hotel prepričati, naj tega ne stori.

Obe sliki sta si sicer na prvi pogled zelo podobni, razlikujeta se le v malenkostih, zaradi katerih izražata precej različni razpoloženji.

Vaje 1. Poskušaj narisati različne predmete, ki si jih pred tem razpostavil po mizi.

2. Kateri predmet je po tvojem mnenju vreden največje pozornosti? Razpostavi druge predmete tako, da bo prišel ta predmet najbolj do izraza.

3. Pomisli na neki dogodek in poskušaj narisati prizor, ki ga bo po tvoje najbolje predstavil. Razmisli tudi, koliko risb bi bilo potrebnih, da bi bil ta dogodek čim bolje predstavljen.

4. Nariši osebi, ki sta različno razpoloženi. Eno naj bo nečesa strah, druga se nečesa veseli. Na tretji risbi nariši prizor, ko stojita skupaj, vendar naj se druga za drugo ne menita. Na četrti risbi pa naj se pogovarjata.

Si lahko zamisliš tudi, o čem se pogovarjata, in skušaš to prikazati?

9

prel1-Likovna vzgoja7r

9

6/7/07, 13:05

ar na .c om

jig

Diego Velázquez: Predaja mesta Breda, 1635. Slika prikazuje španskega vojskovodjo, kako spoštljivo sprejema ključe trdnjave Breda iz rok poveljnika premagane vojske (braniteljev). Slikar je dogodek olepšal. V resnici je zmagoviti poveljnik pustil premaganega čakati in stati ves dan v blatu, da bi ga s tem še bolj ponižal.

kn

Na zgornji sliki vidimo prizor po končani bitki.

Sliko je naslikal španski slikar Diego Velázquez in prikazuje dve vojski. Na levi je poražena vojska, katere vojaki stojijo neurejeno in imajo strgana oblačila. Na desni je zmagovita vojska, njeni vojaki stojijo urejeni in z visoko dvignjenimi kopji. Poraženi poveljnik leve vojske se priklanja pokončnemu poveljniku zmagovite vojske. Slikar je z nazornim prikazom dveh različnih vojska ponazoril stanje na bojišču po koncu bitke: z različno razporeditvijo kopij in teles je še bolj ločil levo od desne strani kompozicije.

Vaji 1. Nariši svojo sobo, ko je še urejena in pospravljena.

Nariši še eno risbo svoje sobe, ko je že neurejena in nepospravljena. Iz katere od obeh slik laže ugotoviš, kaj se je v njej dogajalo? Primerjaj obe risbi in opiši, kaj se je v sobi dogajalo.

2. Nariši sobo takšno, kakršna bi ti bila najbolj všeč in bi želel v njej bivati.

10

prel1-Likovna vzgoja7r

10

6/7/07, 13:05

Osnova vsakega likovnega dela je risba.

Risba je tudi osnova kompozicije. Z osnovnimi linijami lahko določimo glavne smeri, v katerih so razporejeni posamezni deli risbe.

Vsakdo lahko gleda likovno delo po svoje in način, kako ga gledamo, s katere strani ali kota začnemo in kje nehamo, je prepuščen vsakemu izmed nas posebej.

ar na .c om

Pa vendar je neka omejitev. To je format likovnega dela – meja, ki ga določa, in ploskev oziroma prostor, kamor je delo umeščeno.

Kvadratni in pravokotni formati so zelo priročni. Tudi listi papirja so običajno takšnih oblik, podobno kot okna in vrata v hišah.

Včasih pa si umetnik formata ne more izbrati sam. Pri zidnem slikarstvu mora na primer upoštevati površino zidu, ki mu je na voljo in kjer je format določen že vnaprej.

Z umetnostjo nam umetniki poskušajo še tako zapletene stvari predstaviti čim jasneje in razvidneje in poiskati red tudi tam, kjer ga prej ni bilo. Zato si včasih pri sestavljanju kompozicije likovnega dela pomagajo s preprostimi liki ali smermi, v katere nato razporejajo likovne elemente.

Format

kn

jig

Posamezni deli slike učinkujejo drug na drugega in so med seboj soodvisni. Kako učinkujejo, je odvisno tudi od formata likovnega dela. Pri risanju in slikanju razporejamo elemente risbe ali slike glede na format. Format spominja na okno, ki nam omeji pogled, je pravzaprav prostorska omejitev, zamejena ploskev ali prostor, v katerem nastane likovno delo. Z različnimi načini razporejanja elementov na sliki lahko prikažemo različne prizore in razpoloženja. Pri risbi, sliki ali grafiki so meje formata robovi papirja, slikovne podlage, površine grafičnega lista ali matrice, ki jo grafik odtisne. Pri fotografiji je format določen z zamejenim pogledom fotoaparata. Format risbe ali slike je običajno kvadratne ali pravokotne oblike. Če je pravokotnik pokončen, rečemo, da je tudi format pokončen, in nasprotno, če leži, je format ležeč.

Format v obliki kvadrata je najpreprostejši, pokončni format usmerja pogled navzgor, ležeči pa počez. Pika na sredini razdeli format na dve enaki polovici, taka kompozicija je simetrična. Simetrične kompozicije so statične, toge.

11

prel1-Likovna vzgoja7r

11

6/7/07, 13:05

ar na .c om

Ravnotežje

jig

Izguba ravnotežja je zmeraj povezana z občutkom neugodja. Kadarkoli se spotaknemo in pademo, poleg bolečine od udarca občutimo tudi neprijeten občutek negotovosti zaradi izgube ravnotežja.

kn

Na podoben način občutimo tudi likovno delo, ki ni uravnoteženo. Zgoraj vidimo dve sliki: na levi je skodelica na robu mize, na desni trenutek, ko se ta zvrne in pade na tla.

Spodaj pa vidimo le črti s pikama v podobnem položaju. Tudi če prekrijemo zgornji sliki, nam grafični prikaz pod njima dovolj zgovorno priča o izgubi ravnotežja. Tako nam tudi likovno delo, ki ni uravnoteženo, ob gledanju izvabi občutke negotovosti in nestabilnosti. Če to ni namenoma, nas ti občutki odvračajo od bistva likovnega sporočila in nam zmanjšujejo zbranost. Za

takšno delo pravimo, da je neubrano, da ni harmonično.

Vidimo, da je ravnotežje temeljni pogoj za dosego ubranosti ali harmonije. Ravnotežje najpreprosteje dosežemo tako, da sta leva in desna polovica likovnega dela enaki, da je delo simetrično. Simetrija pa ni nujen pogoj za dosego ravnotežja.

Na podoben način kot na tehtnici dosežemo ravnotežje med posameznimi deli tudi na sliki oziroma risbi: čim bolj jih pomikamo proti robovom formata, tem bolj prevešajo kompozicijo na svojo stran. Na takšen način skrbimo za sorazmerje med obema stranema. Vsak element likovnega dela ima svojo »težo«, podobno kot utež na tehtnici. Čim bolj so posamezni deli slike zapolnjeni z

12

prel1-Likovna vzgoja7r

12

6/7/07, 13:05