9789612413101

ar na .c om jig

kn SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 8/1

1

13/3/09, 14:51

SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 8 Likovna vzgoja za 8. razred osnovne šole

Avtor Borko Tepina

ar na .c om

Recenzenti Oto Rimele, Draga Davitkova Erič, Marija Erman Urednica in lektorica Zala Mikeln

Oprema in oblikovanje Borko Tepina

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Natisnil Potens, d. o. o.

Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2009 Prva izdaja

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 18. 12. 2008 s sklepom št. 6130-1/2008/240 potrdil učbenik SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 8, likovna vzgoja za 8. razred osnovne šole, ki ga je napisal Borko Tepina. © Modrijan založba, d. o. o

kn

jig

Na naslovnici: Ivan Grohar, Macesen, detajl, 1904, olje na platnu, 110 x 98 cm, Narodna galerija, Ljubljana

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 7.02(075.2)

TEPINA, Borko TEPSpoznajmo likovni svet 8 : likovna vzgoja za 8. razred osnovne šole / Borko Tepina. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2009 ISBN 978-961-241-310-1 243609600

www.modrijan.si

SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 8/1

2

24/3/09, 12:05

K a z a l o

Risanje

5 6 10 14 19 24

Slikanje

ar na .c om

Vidni in likovni prostor Strukturno risanje Prostorski ključi Konstrukcijsko risanje Prostoročno risanje z viziranjem

33 34 35 40 49 55

Barvna nasprotja Vrednostno barvno nasprotje Količinsko barvno nasprotje Slikarske tehnike Novi mediji

Grafika

61 62 63

Umetniška grafika Globoki tisk

Kiparstvo

65 66 74 77 84 87

jig

Oblikovanje plastičnih oblik Kip v prostoru Votla plastika Uporabna umetnost Kič

Prostorsko oblikovanje

kn

89 90 92 95 98 99

Arhitekturni prostor Stavbni deli Materiali Skica in načrt Stavbna kulturna dediščina

Opredeli likovno delo Seznam slikovnega gradiva Viri slikovnega gradiva

SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 8/1

3

100 104 107

13/3/09, 14:51

ar na .c om

Kamorkoli se ozremo, povsod nas obkrožajo najrazličnejši znaki. Znaki so povsod, na cesti, v izložbah, na računalniku, v bolnišnicah, v kinodvoranah itd. Brez njih si življenja sploh ne moremo več predstavljati. Zdi se, kot da včasih ni bilo tako, da ljudje niso bili odvisni od hitrega sporočanja informacij in so imeli tudi več časa. Tudi umetniki so več časa namenili natančnemu posnemanju narave, slikanju tihožitij, portretov, mitoloških prizorov.

In vendar nikoli ni šlo le za posnemanje. Umetniki so vedno iskali značilnosti tistega, kar so videli in upodabljali. V današnjem času vidimo v njihovem delu več kot le mukotrpno posnemanje, oni pa so zagotovo vedeli, da brez ločevanja bistvenega od nebistvenega to ne bi vodilo nikamor.

Na žalost vam noben učbenik ne bi mogel dovolj natančno pojasniti, kaj je pri umetniškem ustvarjanju bistveno in kaj ne. To raje prepustimo oceni vsakomur izmed nas posebej. Seveda pa je nekaj skupnih točk in te bomo skušali razložiti. Med drugim si bomo ogledali tudi nekaj načinov prenašanja vidnega sveta, tridimenzionalnega prostora na dvodimenzionalno ploskev in spoznali osnovne zakonitosti, ki so nam lahko pri tem v pomoč. V učbeniku bomo to skušali ponazoriti s čim preprostejšimi in razvidnejšimi primeri.

jig

Verjetno bo tudi vas navdušilo, ko boste videli, kako zanimiva dela lahko nastanejo, če to znanje pravilno uporabite. Pri tem pa naj vas vodi misel, da cilj ni vedno le v posnemanju, prerisovanju, da je še kako potrebno tudi razumevanje tistega, kar vidimo. V nasprotnem primeru bi bilo to tako, kot če bi razvili en sam organ, drugi deli telesa pa bi ostali nerazviti. Končajmo z besedami, da likovno delo vsebuje vse tisto, kar vidimo, pa tudi vse tisto, kar ob tem občutimo in kar o stvareh vemo.

kn

Avtor

4

SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 8/1

4

13/3/09, 14:51

Risanje

kn

jig

ar na .c om

Vidni in likovni prostor Strukturno risanje Prostorski ključi Konstrukcijsko risanje Prostoročno risanje z viziranjem

5

SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 8/1

5

13/3/09, 14:51

Vidni in likovni prostor

ar na .c om

Vidni (vizualni) prostor je vse, do koder seže naše oko. Vsakdo ga vidi nekoliko drugače, saj se da vsak predmet v naravi videti z neskončno različnih strani, z mnogih zornih kotov.

Likovni prostor je način, kako vidni prostor predstavimo v različnih materialih, na dvodimenzionalni površini ali v tridimenzionalni obliki. Lahko ga narišemo, naslikamo ali naredimo kip. Tudi likovnih prostorov je neskončno število, saj se predstave vsakega izmed nas med seboj razlikujejo.

Na manjši fotografiji vidimo predel na Ljubljanskem gradu, in sicer točko, s katere je slikar France Kralj verjetno naslikal znano sliko (na naslednji strani). Na večji sliki vidimo prizor, ki ga je gledal in ki se je do danes v marsičem spremenil. Tudi drevje se je tako razraslo, da s povsem istega zornega kota niti ni več mogoče videti Ljubljane.

kn

jig

Današnja Ljubljana, fotografirana s točke, s katere jo je leta 1929 naslikal France Kralj.

6

SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 8/1

6

13/3/09, 14:51

ar na .c om

kn

jig

France Kralj: Pogled z gradu proti Rožniku, 1929

7

SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 8/1

7

13/3/09, 14:51

Likovni znaki

ar na .c om

Vidni prostor lahko predstavimo tako, da ga opišemo z besedami – naštejemo predmete ali osebe, ki jih vidimo okoli sebe. Besede, bodisi izgovorjene ali zapisane, so vnaprej dogovorjeni znaki in same po sebi nič ne predstavljajo. Dogovorjeni znaki se ne razlikujejo med seboj toliko po videzu, ampak bolj po pomenu, po tistem, kar predstavljajo.

kn

jig

Fotografija vidnega prostora (desno). Predstavitev vidnega prostora z besedami – dogovorjenimi znaki (spodaj). Za takšno predstavitev bi potrebovali precej besed, pa kljub temu opis še ne bi dovolj dobro predstavil prostora.

8

SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 8/1

8

13/3/09, 14:51

ga porabimo za zaznavanje njegove nazorne, slikovne predstavitve. Sliko ali kip zaobjamemo z enim samim pogledom, že naslov slike pa je treba prebrati postopoma.

Ravno zato ker so likovni znaki namenjeni nazornemu prikazu in že po videzu spominjajo na tisto, kar predstavljajo, tako rekoč pripadajo prostoru.

ar na .c om

Kadar pa prostor predstavimo z likovnimi znaki, ga ne opisujemo, ampak ga nazorno prikažemo. Z likovnimi sredstvi, likovnimi elementi dosežemo neposrednejšo predstavitev prostora. Likovni znaki že po videzu spominjajo na tisto, kar prikazujejo, med seboj pa se tudi veliko bolj razlikujejo. Tudi dogovorjeni niso že vnaprej. Čas, ki je potreben zato, da preberemo besedni opis nekega prostora, je veliko daljši od tistega, ki

kn

jig

Predstavitev vidnega prostora z risbo – nedogovorjenimi znaki (spodaj). S fotoaparatom lahko hitro »naslikamo« prostor, vendar ga z risbo jasneje prikažemo, tako da poudarimo tisto, kar se nam zdi pomembno, ne pa tistega, kar ni zanimivo ali je morda odveč (na tej risbi so recimo izpuščeni ljudje). Poleg tega pa lahko s prosto roko laže uredimo kompozicijo predmetov, ki jih ni treba v resnici premikati, kot je to treba, če jih fotografiramo. Tudi pri snemanju filmov se kadre (posamezne prizore) ponavadi najprej nariše z roko in na ta način pripravi »snemalno knjigo«, po kateri je film posnet.

9

SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 8/1

9

13/3/09, 14:51

Strukturno risanje

ar na .c om

Pri risanju nam ni treba tekmovati z naravo in se truditi narisati vsako podrobnost, najprej poskusimo opaziti in narisati tisto, kar se nam zdi, da je najznačilnejše. Če želimo vidni prostor, predmete in telesa, ki jih gledamo, nazorno prikazati na dvodimenzionalni ploskvi, vidimo, da ima vsako telo v prostoru najprej svojo značilno zgradbo – strukturo.

Za drevo so značilni suličasti listi in deblo, za rožo krožna razvrstitev rumenih lističev s poudarjenim središčnim krogom.

Tako kot imajo predmeti svojo strukturo, imajo tudi likovni izdelki svojo likovno strukturo. Vzemimo čopič, pomočen v tuš, in narišimo najprej te osnovne strukture.

Najprej narišimo nekaj osnovnih črt – potez s čopičem, ki jih nato po potrebi razširimo v večje črne ploskve.

Borko Tepina: Figuri, 2008. Dve človeški figuri sta narisani v značilnih držah z najpreprostejšimi potezami čopiča, pomočenega v tuš ali črno barvo.

Ko ob slabi luči opazujemo predmete in telesa, vidimo samo še sence. Te sence, obrisi ali silhuete, nakažejo razmerja med količino bele in črne, svetlobe in sence, polnega in praznega.

jig

Tako kot pri barvah je tudi s strukturami in oblikami: čim bolj skupaj so, bolj pridejo do izraza njihove razlike. S pomočjo teh razlik med svetlobo in senco, ki jih ob opazovanju tudi prve opazimo, poskusimo beležiti vidni prostor in ga prenesti na list papirja.

kn

Z različnimi likovnimi strukturami ločujemo tudi značilne strukture predmeta.

Žarko Vrezec: Brez naslova, 1974. Slikar je ločil figuri z različno stopnjo sivine.

10

SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 8/1

10

13/3/09, 14:51

ar na .c om

Martina Tepina: Drevo, 2007. Na tej risbi ločimo tri značilne strukture: struktura listja drevesa je narisana s kratkimi in razpršenimi potezami čopiča, steblo in veje s širšimi in daljšimi potezami, trava pa z dokaj urejenimi vzporednimi črtami.

Branko Suhy: Za športni ribolov, 2007. Slikar je poudaril tri osnovne strukture opazovanega predmeta. Najprej je ločil zavite linije od trdne in ravne površine spodnje ploskve. Nato je od zavitih linij jasno ločil še štrleče dele zgornje kompozicije.

kn

jig

Branko Suhy: Očetov vrt – Vrbe, 2006. Slikar je poudaril tanke suličaste in upognjene vrbine veje ter njihovo nasprotje, pokončna trdna in debela vrbina stebla.

11

SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 8/1

11

13/3/09, 14:51