9789612413446 by Založba Rokus Klett, d.o.o.

7/7/09

11:43:11 AM

a. co m

SLO_notranja-naslovnica-3.pdf

ar n

CMY

jig

GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 1

17/02/17 11:11

GOVORICA JEZIKA 3, Delovni zvezek SlovenšËina za 3. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol

Avtorica: Karla Zajc Berzelak

a. co m

Recenzentki: Darinka Marc Irena Velikonja Urednica: Tanja Svenšek

Fotografije:

Shutterstock Images LLC (73, 78, 90 sp., 99), Julian Herzog (79), André Karwath (94 sp.), Ines KavgiÊ (71 d.), Nina UršiË (71 l.), Peter Zajc (29), arhiv založbe Modrijan

Oprema in oblikovanje: Gorazd Rogelj, o3, d. o. o. RaËunalniški prelom: Dušan Obštetar

Modrijan založba, d. o. o. Branimir NešoviÊ 1000 izvodov Natisnjeno v Sloveniji Ljubljana 2017 Prva izdaja, tretji natis

jig

ar n

Izdala in založila: Za založbo: Naklada:

Ÿ Modrijan založba, d. o. o.

CIP ‡ Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(076) ZAJC-Berzelak, Karla ZAJGovorica jezika 3 : slovenšËina za 3. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol. Delovni zvezek / Karla Zajc Berzelak ; [fotografije Shutterstock Images LLC ... et al.]. ‡ 1. izd., 3. natis. ‡ Ljubljana : Modrijan, 2017 ISBN 978-961-241-344-6 288426496

www.modrijan.si

GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 2

17/02/17 11:11

KLJU» ZA UPORABO DELOVNEGA ZVEZKA

SAJ NI RES, PA JE

a. co m

naloga ob avdio- ali videoposnetku

naloge ob primerih iz dijaških esejev, namenjene odpravljanju jezikovnih napak in slogovnih pomanjkljivosti

razËlemba neumetnostnega besedila za preverjanje znanja celotnega poglavja; zadnja razËlemba zajema vso snov 3. letnika

OD MNENJA DO UTEMELJITVE

ar n

Razdelite se v dvojice. Vsaka dvojica naj izbere eno od ponujenih trditev, razpravlja o njej, oblikuje mnenje, ga utemelji ter poroËa o svojih ugotovitvah. Na koncu skupaj ugotovite, katere trditve so pravilne, in jih oznaËite. DEBATA

V razredu organizirajte debato. Debatirata dve skupini, vsako sestavljajo trije Ëlani. Ena skupina trditev zagovarja, druga ji nasprotuje. »lani debatnih skupin, tako zagovorniške kot nasprotne, se morajo vsebinsko pripraviti, ne glede na to, kakšno je njihovo osebno prepriËanje o problemu. Izberejo tudi govorca.

jig

Zagovorniška skupina najprej predstavi svoje argumente, nato jih govorec nasprotne strani zavrne in predstavi argumente svoje skupine. Debaterjev naj med njihovim govorom nihËe ne prekinja. Poslušalci pripravijo vprašanja, s katerimi poskušajo omajati argumente obeh skupin. »lani skupin nato na novo oblikujejo argumente, ponudijo nove dokaze, primere in podatke. V zakljuËnem govoru predstavnika obeh skupin zavrneta ali sprejmeta nove ugotovitve druge skupine in razmislita, ali je možen tudi kompromis. Poslušalci na koncu ovrednotijo nastop obeh skupin.

GOVORNI NASTOP

Izberite eno od ponujenih tem. Na govorni nastop se dobro pripravite. (Pri tem si lahko pomagate z uËbenikom, str. 164−173.) Najprej poišËite ustrezno gradivo (strokovno literaturo, fotografije, preglednice itd.) in ga uredite. Nato besedilo napišite. Pri govornem nastopu obiËajno nastaneta dve besedili ‡ eno je namenjeno vam, drugo poslušalcem. Prvo je lahko obsežnejše in pri zahtevnih govornih nastopih spominja na scenarij. Besedilo za poslušalce pa naj vsebuje samo bistvene podatke, ki jih boste med govornim nastopom nadgradili. Pripravite ga v obliki elektronskih prosojnic. Drugi del priprave je naËrtovanje govornega nastopa. Pri tem morate upoštevati prostor in Ëas, ki sta vam namenjena, razpoložljivo tehnologijo in seveda naslovnika.

GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 3

17/02/17 11:11

Govorni nastop je kot veËina besedil sestavljen iz uvoda, jedra in zakljuËka. Naslednji napotki so le osnutek; sami ga lahko nadgradite v enkraten dogodek za vas in za poslušalce. Uvod Jedro ZakljuËek

jig

ar n

a. co m

• predstavitev govorca • predstavitev teme in namena • opredelitev strokovnega podroËja in opis problema • predstavitev metod dela • predstavitev vsebine in ugotovitev • povzetek ali sklep • povabilo k razpravi • zahvala mentorju in vsem, ki so vam pomagali Pripravljen govorni nastop izvedite v razredu. Potrudite se biti dober govorec: govorite v knjižnem jeziku in pazite na nebesedno sporazumevanje (jakost in hitrost govorjenja, poudarjanje besed, geste in mimiko, gibanje po prostoru …). Po govornem nastopu naj vas uËitelj in sošolci ocenijo (v obliki opisne ali številËne ocene). Pomembno je, da se ocenite tudi sami, kajti le vi veste, v Ëem ste lahko naslednjiË še boljši. »e imate možnost, svoj govorni nastop tudi posnemite.

GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 4

17/02/17 11:11

KAZALO OD POVEDI DO BESEDILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poved in stavek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7 8 8 12 20 24 29 34 50 54 60 61 71 71 79 86 94 96 99

a. co m

Kaj je poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od besede do stavËnega Ëlena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razmerja med stavËnimi Ëleni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besedni red . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . EnostavËna poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . VeËstavËna poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . VeËpovedna besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uradna prošnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zapisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . RazËlemba neumetnostnega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poved in besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Povezovanje povedi v besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pomenska razmerja med povedmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . SlovniËna razmerja med povedmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Aktualnostno razmerje med povedmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Javna zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . RazËlemba neumetnostnega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

BESEDILO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 Zapisana besedila

108 108 110 126 129 135 135 136 140 140 141

jig

ar n

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izrazna podoba zapisanih besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . LoËila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Seminarska naloga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . RazËlemba neumetnostnega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Govorjena besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ZnaËilnosti govorjenih besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izrazna podoba govorjenih besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Okrogla miza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrste pogovorov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . RazËlemba neumetnostnega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 5

17/02/17 11:11

a. co m ar n jig

kn GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 6

17/02/17 11:11

a. co m • Poved in stavek • Poved in besedilo • Uradna prošnja • Zapisnik • Javna zahvala

jig

ar n

OD POVEDI DO BESEDILA

GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 7

17/02/17 11:11

Poved in stavek Kaj je poved

jig

ar n

a. co m

1. V oblaËke vpišite besedilo, ki bo po vašem mnenju nebesedno sporoËilo najustrezneje dopolnilo z besednim.

(Prirejeno po: Iztok Sitar, Matilda, samozaložba, Ljubljana 1999.)

Kaj ste vstavljali ‡ besede ali povedi? Utemeljite odgovor.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 8

O D

P O V E D I

D O

B E S E D I L A

17/02/17 11:11

2. Preberite besedilo.

Besede, besede, besede ...

Dolžine povedi v Delu

a. co m

litev dolžin povedi. V vsakdanjemgo voru prevladujejo kratke povedi, ka dar je treba o Ëem poroËati obširneje, pa to težko napravimo s samimi krat kimi. V enem letu samo v Ëasopisu Delo, brez prilog, izide veË kot mili jon povedi, in Ëe porazdelimonjihove dolžine, dobimo prav lep histogram. Tak je tudi spodnji, ki prikazuje po gostnost povedi glede na dolžino za

ar n

Pri znanstvenem opisovanju poja vov v naravoslovju pogosto naletimo na zelo pravilne in tudi prav gladke krivulje, pri opisovanju tako izmuzlji vega univerzuma, kakršen je jezik, pa se je treba za tak dosežek precej bolj potruditi. »e je koliËina gradiva, v katerem opazujemo dani pojav, velika, se to bolj rado posreËi. Primer je porazde

leto 2007. NajveË povedi, po 3,7 od stotka, je dolgih od 14 do 16 besed, kar veliko pa je kratkih. In katere po vedi so bile najpogostejše? Zanimivo je, da sta že med najpogostejšimi pe timi povedmi dve iz šahovskega sve ta. Med 39 povedmi v tabeli s skupno frekvenco 858 je 46 odstotkov trdil nih, 28 odstotkov nikalnih in 26 od stotkov vprašalnih.

PRIMOŽ JAKOPIN Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

(Prirejeno po: Delo, 27. december 2008.)

a) Vpišite podatke, ki se nanašajo na izhodišËno besedilo. SporoËevalec:

___________________________________________________________________________________________________________

Tema:

___________________________________________________________________________________________________________

Naslovnik:

___________________________________________________________________________________________________________

SporoËevalËev namen:

___________________________________________________________________________________________________________

jig

b) V treh povedih povzemite vsebino Ëlanka.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

O D

P O V E D I

GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 9

D O

B E S E D I L A

17/02/17 11:11

c) Predstavite ugotovitve, zapisane v preglednici in grafu. Ë) Zapišite najmanjše število besed, ki zadošËa za tvorbo povedi. Odgovor utemeljite s primerom iz preglednice izhodišËnega besedila.

_____________________

_ ______________________________________________________________________________________________________________________

a. co m

d) Presodite, kdaj obiËajno uporabljamo krajše in kdaj daljše povedi. Pri odgovoru si pomagajte z izho dišËnim besedilom. 3. Izberite eno besedo in nato iz njenih Ërk tvorite smiselno poved po naslednjem zgledu.

stol − Spet te obremenjuje lepota.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

4. Tvorite poved iz toliko besed, kot vas je v razredu. Eden od dijakov naj zaËne, drugi po vrsti smiselno nadaljujte. 5. Preberite besedilo.

ar n

UËitelj je nadvse pozorno poslušal, ko je slavni ekonomist razlagal svoj naËrt razvoja. flAli mora biti rast edini temelj gospodarske teorije?« je vprašal uËitelj. flDa. Vsaka rast je sama po sebi dobra.« flAli rakaste celice ne mislijo prav tako?«

(Antony de Mello, Minuta modrosti, ŽU Ljubljana Dravlje, Ljubljana 1993. Prevedli M. Klevišar, A. Klemenc.)

a) Povzemite sporoËilo dvogovora. b) Razložite, kdo je ﬂuËitelj«.

jig

c) Zapišite število povedi in stavkov v besedilu. Stavki: ________ Povedi: ________

6. Povežite dele aforizmov.

Moni Lizi bi morali povedati, »lovek, ki se drugiË poroËi, Trije Slovenci − V vinu je resnica, Lahko je ljubiti pravega; Verjamem samo tistim besedam, Ne delam niË, Kdor se zadnji smeje,

poskusite ljubiti napaËnega. se bo smejal sam. ampak to delam dobro in pošteno. po nepotrebnem izziva usodo. da se smeji brez pravega razloga. kvartet. ampak šele na dnu kozarca. ki so v slovarju. (Žarko Petan, Enciklopedija humorja, Prešernova družba, Ljubljana 1989; Žarko Petan, Smejte se previdno, Mladinska knjiga, Ljubljana 2004.)

GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 10

O D

P O V E D I

D O

B E S E D I L A

17/02/17 11:11

7. Poskusite ustvariti izviren aforizem. ______________________________________________________________________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________________________________________________________________

8. Na glas preberite pesem.

a. co m

Salvatore Quasimodo

In je takoj veËer

a) PodËrtajte ustrezno.

Lirska besedila se pogosto/nikoli ne zgostijo v eno samo poved. Kadar so izražena z eno povedjo, povedo bistveno manj/ne povedo niË manj.

Vsakdo sam stoji na srcu zêmlje, s sonËnim žarkom prebodèn: in je takoj veËer.

(Salvatore Quasimodo, Pesmi, Cankarjeva založba, Ljubljana 1973. Prevedel Ciril Zlobec.)

b) Enopovedno besedilo razširite v veËpovedno.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

ar n

SAJ NI RES, PA JE

1. Preberite povedi in presodite, ali so smiselne. Odgovor utemeljite. 2. Povedi preoblikujte tako, da bodo vsebinsko in jezikovno ustrezne. 3. S katero povedjo ste imeli najveË težav? Odgovor utemeljite.

jig

• OËetova vera pa je nakopala veliko strahu o ogledu Visokega, takrat so krivoverce tudi zapisali in tako je Polikarp s tem ogrozil celo družino, ki pa je sicer bila strogo katoliška. • Piše kako je pisal on pesmi ni bilo nikoli z rožicami poslano. • Mati je bila torej tista, ki je veË Ëasa posveËala dekletoma, ki pa je s tem, da ju je poslala na šolanje, nekoliko odtujila od sebe. • Potek grobe vzgoje in trpinËenja pa ni ravnal vedno neprimerno. • Mislim, da je bila Elizabeth uspešnejša v iskanju identitete, saj je ni iskala v svoji družini, prerasla jih je in postala Ëlanica visoke družbe, ki pa ni prevzela njihovih vrednot, temveË je prinesla v družbo nekaj novega, nezaigranega, spontanega, ki se ni držalo pravil temveË jim je dajalo širino. • Pri odloËitvah je zelo obetaven, saj je v notranjosti razdvojen, še posebej takrat, ko ima svoje mnenje, neka oseba z višjo avtoriteto, bodisi oËe, bodisi škof pa neko drugo stvar.

O D

P O V E D I

GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 11

D O

B E S E D I L A

17/02/17 11:11

Od besede do stavËnega Ëlena 1. Preberite besedilo.

a. co m

Didgeridoo Didgeridoo je trobenta, na katero pihajo na koncu, upo rabljajo pa jo staroselska ljudstva. V razliËnih predelih ga izdelujejo iz razliËnih vrst lesa. Da bi bila hlod ali veja pri merna, so ju morali izvotliti. Ker izdelovalec ne more videti, ali je drevo votlo, olupi kos lubja in na deblo potrka. Ko drevo izbere, ga podrejo in olupijo. Na naslednji stopnji uporabljajo dleta, da izpraskajo pla sti, ki jih termiti niso požrli. Nato stanjšajo konec sten, da dobi lijakasto obliko. »eprav na didgeridoo igrajo brez ust nika, vËasih na konec glasbila pritrdijo obroË.

(Prirejeno po: Max Wade-Matthews in Wendy Thompson, Glasba: ilustrirana enciklopedija glasbil in velikih skladateljev, Modrijan, Ljubljana 2006. Prevedla Barbara Simoniti.)

a) Ali je besedilo smiselno? Odgovor utemeljite.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

ar n

b) Na prazne Ërte vstavite manjkajoËe izraze.

evkaliptovega, iz Ëebeljega voska ali evkaliptove gume, v Avstraliji, za didgeridoo, konËno, termiti, od zunaj, lubje, lesa, izdelovalci, notranjih, do globine 30 do 40 cm, posebnega, ustni, dolga, s prsti

Didgeridoo je ravna naravna trobenta, na katero pihajo na koncu, uporabljajo pa jo staroselska ljudstva

jig

_____________________________________________.

V razliËnih predelih ga izdelujejo iz razliËnih vrst ______________________________

lesa. Da bi bila hlod ali veja primerna ______________________________________, so ju morali izvotliti _______________________.

Ker izdelovalec _____________________________ ne more videti, ali je drevo votlo, olupi kos lubja in na deblo potrka

_______________________________.

Na naslednji stopnji uporabljajo __________________ dleta, da izpraskajo plasti ___________________, ki jih termiti niso

Ko drevo _________________________ izbere, ga podrejo in olupijo ________________________________.

požrli. Nato ________________________ stanjšajo konec _______________________ sten ______________________________________, da dobi lijakasto obliko. »eprav na didgeridoo igrajo brez __________________________ ustnika, vËasih na _______________________ konec glasbila pritrdijo obroË _______________________________________________________________________________________________________.

c) Kaj se je zgodilo z besedilom in njegovo vsebino, ko ste ga dopolnili z ustreznimi izrazi?

______________________________________________________________________________________________________________________________________

GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 12

O D

P O V E D I

D O

B E S E D I L A

17/02/17 11:11

Ë) Izraze, ki ste jih vstavili, razporedite k ustreznim vprašalnicam in stavËnoËlenskim vlogam. v Avstraliji, evkaliptovega, lubje, dolga, termiti, izdelovalci

kdo ali kaj − osebek

_ ________________________________________________

kakšen, kateri − prilastek

_ ________________________________________________

kje − prislovno doloËilo kraja

_ ________________________________________________

koga ali kaj − predmet

_ ________________________________________________

2. PodËrtajte stavËne Ëlene. a) PodËrtajte povedek.

a. co m

O Ëarovnicah govorijo že nekatera antiËna dela.

Rimska Ëarovnica Erihta je z groznimi zarotitvami oživljala mrtve.

»arovnica Kirka je Odisejeve spremljevalce spremenila v prašiËe.

Položaj Ëarovnic se je s prihodom kršËanstva poslabšal.

V naših krajih so Ëarovnice prepoznavali s pomoËjo stolËka.

Med kleËanjem na stolËku med sveto mašo so ljudje prepoznali vse coprnice okoli sebe.

ar n

b) PodËrtajte povedek in, kjer je mogoËe, povedkovo doloËilo.

V stari GrËiji in Rimu je bila magija povsem normalen pojav.

»rna magija je bila prepovedana in preganjana.

»arovništvo je širok pojem.

TeoretiËna dela o preganjanju Ëarovnic so bila znana po svojem sadizmu.

ŽarišËa Ëarovniških procesov so bila v razliËnih krajih današnje Slovenije.

ZbirališËe coprnic je bilo na Kleku.

jig

c) PodËrtajte osebek.

»arovnice se rodijo v rdeËi srajËki.

Cerkev se je v prvem tisoËletju bojevala proti poganskim predstavam o Ëarovništvu.

Naše ljudstvo ima o Ëarovnicah razliËno mnenje.

PosveËene v Ëarovništvo so svojo skrivnost skrbno skrivale pred nepoklicanimi.

V stoletjih Ëarovniških blodenj je nastala zajetna ﬂznanstvena literatura« o Ëarovništvu.

V Ëasu najhujšega divjanja Ëarovniških procesov sta vËasih zmagala tudi pamet in srce.

Ë) PodËrtajte predmet.

Nekatere Ëarovnice imajo goste obrvi, kosmate noge, krvave ali škilaste oËi, ostre zobe ali celo rep.

»arovniški procesi so se razvili iz krivoverskih procesov v prvih dveh stoletjih drugega tisoËletja.

»arovnice so obtoževali odpadništva od vere in povezave s hudiËem.

O D

P O V E D I

GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 13

D O

B E S E D I L A

17/02/17 11:11

Na potek in razširjenost Ëarovniških procesov so moËno vplivali krvni sodniki.

Nekateri ljudje so nasprotovali neËloveškim procesom.

Cesarica Marija Terezija je oprostila vse obsojene Ëarovnice.

d) PodËrtajte prislovno doloËilo. V srednjem veku so bila mnenja o Ëarovništvu deljena.

»arovnice delajo zlo iz koristoljubja, iz mašËevanja, iz strasti in Ëiste zlobe.

»arovnice se družijo na doloËene dneve, na primer na sveti veËer, prvega marca, ob jesenskem enakonoËju.

Na Štajerskem so znani prvi Ëarovniški procesi že v 16. stoletju.

»arovniški procesi so pri nas ponehali po letu 1710.

Zadnja Ëarovnica pri nas je najverjetneje zgorela leta 1711 na Krškem.

a. co m

(Prirejeno po: Damjan J. Ovsec, Slovanska mitologija in verovanje, Domus, Ljubljana 1991.)

3. Preberite besedilo.

Krajinski park SeËoveljske soline

jig

ar n

Krajinski park SeËoveljske soline s površino približno 650 ha leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu obËine Piran. Severni del parka, kjer še poteka aktivna pridelava soli, se imenuje Lera. Od južnega dela, imenovanega Fontanigge, ga deli struga potoka Drnica. Tradicijo pridelave soli na naËin, ki izhaja iz 14. stoletja, prikazuje Muzej solinarstva ob kanalu Giassi in ob Cavani 131. Fontanigge z razvalinami solinskih hiš, sledmi solnih polj, brežinami in kanali priËajo o nekdaj moËno razvejeni solinarski dejavnosti na severovzhodni obali Jadranskega morja, obenem pa so del izjemne kulturne krajine na stiku morja in kopnega. Muzej solinarstva se nahaja na Fonta niggah ob kanalu Giassi. V Krajinskem parku SeËoveljske soline si preteklost in sedanjost še vedno podajata roko. Pradavni naËin solinar jenja, ki so se ga piranski solinarji pred stoletji nauËili od svojih uËiteljev, solinarjev z otoka Paga, je še danes nekaj posebnega. Tradicionalno roËno pobiranje soli na solnih parcelah je posebnost kulturne dedišËine sredozemske Slo venije, hkrati pa zagotavlja razmere za ohranjanje najpo membnejše naravne in kulturne dedišËine SeËoveljskih so lin. Po pisnih virih sodeË so SeËoveljske soline stare veË kot sedemsto let, po nekaterih virih pa so znatno starejše. Simbol Krajinskega parka SeËoveljske soline je mala bela Ëaplja, ki je v SeËoveljskih solinah vse leto, Ëeprav tam ne gnezdi. »aplje se hranijo v plitvo poplavljenih solnih poljih ali ob robu kanalov. V kljunu imajo posebno žlezo, ki jim omogoËa, da se znebijo odveËne soli, ki se nabira ob lovu v

slani vodi. Morska voda jih torej ne moti, zato ne preseneËa, da je to najpogostejša Ëaplja v solinah. Prav zato je upodo bljena tudi kot simbol v logotipu Krajinskega parka SeËo veljske soline. SeËoveljske soline lahko obišËete od zaËetka aprila do konca oktobra.

(Prirejeno po: Krajinski park SeËoveljske soline, zgibanka, oktober 2003; http://www.kpss/park/3.)

GOVORICA JEZIKA 3-DZ-Prelom.indd 14

O D

P O V E D I

D O

B E S E D I L A

17/02/17 11:11