9789612414269

a. co m ar n jig

kn SLOVENIJA 2 Uvodne1-5.indd 1

07/07/2020 12:34

SLOVENIJA 2 GEOGRAFIJA ZA 4. LETNIK GIMNAZIJ Avtor dr. Jurij SenegaËnik Recenzentki Ingrid Forjanc dr. Metka Špes

a. co m

Strokovni pregled posameznih vsebinskih sklopov dr. Drago Kladnik in dr. Vlado Drozg (uvod o regiji in regionalizaciji), dr. Jernej ZupanËiË (slovensko zamejstvo)

Svetovalci Tanja Boltin, Marinka DervariË, Alenka Dragoš, Mària Gàal, Stojan GojËiË, Eva Jeler Fegeš, Veronika Lazarini Filo, Ludvik MiheliË, Saša Mislej, Vili Podgoršek, Sibila Sabo, Eva Slekovec, Marjan Veber, Nika Veronek, Marjeta Vidmar Urednik dr. Jurij SenegaËnik Lektorica Zala Mikeln

Zemljevidi in grafikoni mag. Jerneja Fridl (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), mag. Mateja RihtaršiË Ilustracije Gregor Markelj

Fotografije Andreja SenegaËnik, dr. Jurij SenegaËnik, Robert Zabukovec, arhiv založbe Modrijan, arhiv podjetja Prorelax, d. o. o.

ar n

Oprema in oblikovanje Gorazd Rogelj RaËunalniški prelom Dušan Obštetar

jig

Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Matic Jurkošek Tisk Tiskarna knjigoveznica Radovljica, d. o. o.

Naklada 500 izvodov Ljubljana 2020 Druga izdaja

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 15. 4. 2010 s sklepom št. 6130-1/2010/89 potrdil uËbenik Slovenija 2, Geografija za 4. letnik gimnazij, ki ga je napisal Jurij SenegaËnik, za gimnazijsko izobraževanje.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

SLOVENIJA 2 Uvodne1-5.indd 2

CIP − Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(075.3) SENEGA»NIK, Jurij, 1957− Slovenija 2 : geografija za 4. letnik gimnazij / Jurij SenegaËnik ; [zemljevidi in grafikoni Jerneja Fridl, Mateja RihtarπiË ; ilustracije Gregor Markelj ; fotografije Andreja SenegaËnik … et al.]. − 2. izd. − Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2020 ISBN 978-961-7070-79-8 COBISS.SI-ID 22146563

13/07/2020 09:22

KAZALO Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ALPSKE POKRAJINE

6

8

PREDALPSKE POKRAJINE

a. co m

O Alpskih pokrajinah na splošno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Julijske Alpe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

O Predalpskih pokrajinah na splošno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Zahodno in Vzhodno predalpsko hribovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Severovzhodno predalpsko hribovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ljubljanska in Celjska kotlina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

OBSREDOZEMSKE POKRAJINE

34

36 42 49 56

64

O Obsredozemskih pokrajinah na splošno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Flišne in kraške pokrajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

DINARSKOKRAŠKE POKRAJINE

82

ar n

O Dinarskokraških pokrajinah na splošno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Visoke in nizke dinarskokraške pokrajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

OBPANONSKE POKRAJINE

104

O Obpanonskih pokrajinah na splošno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Obpanonske ravnine in griËevja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

SLOVENSKO ZAMEJSTVO

122

kn

jig

Pokrajine avtohtone slovenske poselitve v zamejstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124

SLOVENIJA 2 Uvodne1-5.indd 3

17/05/16 16:13

O U»BENIKU

a. co m

UËbenik Slovenija 2 je drugi od dveh uËbenikov, namenjenih obravnavi geografije Slovenije. V njem smo uporabili kombiniran regijski regionalni pristop. To pomeni, da smo Slovenijo obravnavali po posameznih delih oz. makroregijah, ki so opredeljene predvsem na osnovi naravnogeografskih elementov. Te makroregije so Alpske, Predalpske, Obsredozemske, Dinarskokraške in Obpanonske pokrajine. Pri vsaki od njih smo najprej podali njene splošne znaËilnosti, potem pa sledi obravnava manjših pokrajin, ki jo sestavljajo. Zadnje poglavje smo namenili po­­krajinam slovenskega zamejstva. Pomembna novost uËbenika je v tem, da smo se prviË v celoti naslonili na novo naravnogeografsko Ëlenitev Slovenije, ki so jo pripravili strokovnjaki oddelkov za geografijo z univerz v Ljubljani in Mariboru.

Ne glede na upraviËene pomisleke smo pri pregledu posameznih pokrajin oz. veËjih krajev v osnovno besedilo uËbenika vkljuËili tudi podatke o najpomembnejših gospodarskih panogah in celo podjetjih. Takoj moramo opozoriti, da tega nismo storili zato, da bi se dijaki morali vse to tudi (na)uËiti. Zavedamo se, da gre za faktografske podatke, ki za veliko veËino niso zanimivi, poleg tega pa zelo hitro zastarajo. Na drugi strani pa moramo upoštevati, da prikaz slovenskih pokrajin brez vkljuËevanja vsaj najosnovnejših podatkov o gospodarstvu sploh ne bi bil veË geografski prikaz. Dilema pri pisanju uËbenika zato ni bila v tem, ali naj se podatki o industrijskih in drugih podjetjih vkljuËijo ali ne, ampak v tem, koliko teh podatkov vkljuËiti. Ker na to vprašanje preprosto ni soglasnega odgovora, smo jih zavestno vkljuËili nekaj veË, vendar s posebnim opozorilom, da je velika veËina med njimi zgolj informativne narave in ni navedena zato, da bi jih dijaki morali znati.

Avtor

kn

jig

ar n

UËbenik je sicer namenjen samo dijakom, ki bodo opravljali maturo iz geografije, vendar je v osnovi zasnovan tako kot vsi preostali Modrijanovi geografski uËbeniki. Zavedamo se, da se geografska podoba nekaterih slovenskih pokrajin zelo hitro spreminja, hkrati pa dopušËamo tudi možnost, da smo v uËbenik vkljuËili nekatere že zastarele podatke. Zato vse uporabnike te knjige vljudno prosimo, da nam morebitne pripombe ali predloge pošljejo na elektronski naslov jure@modrijan.si.

SLOVENIJA 2 Uvodne1-5.indd 4

17/05/16 16:13

KLJU» ZA UPORABO U»BENIKA slikovna motivacija za tematski sklop naslov tematskega sklopa

PREDALPSKE POKRAJINE

• Na kaj najprej pomisliš, Ëe nekdo omeni Predalpske pokrajine?

• Zakaj je po tvojem mnenju glavnina slovenske industrijske proizvodnje zgošËena prav v Predalpskih pokrajinah?

• Kateri so po tvojem mnenju najveËji geografski problemi Predalpskih pokrajin?

uvodna vprašanja manjša motivacijska slika

a. co m

Predalpske pokrajine niso najlepši ali turistiËno najprivlaËnejši del Slovenije, so pa njen najpomembnejši del tako v gospodarskem kot poselitvenem pogledu. So osrednji del države, kjer se je zgostilo naj­ veË gospodarskih dejavnosti in veËjih naselij, vkljuËno s prestolnico Ljubljano. VËasih jih obravnavajo skupaj z Alpskimi pokrajinami, ven­ dar se predalpska hribovja in naše najveËje kotline med njimi že na prvi pogled zelo jasno razlikujejo od alpskih gorovij. Zato jih bomo obravnavali loËeno. Razlike med obema makroregijama niso le v nad­ morski višini in drugih naravnih potezah, ampak tudi v družbenih zna Ëilnostih. Predalpske kotline z Ljubljansko na Ëelu so gospodarsko in prometno srce države, na obmoËju katerega se bosta tudi v pri­ hodnje zgošËala tako prebivalstvo kot gospodarstvo.

Zaradi nadpovpreËnega pomena bomo Predalpskim pokrajinam namenili kar štiri poglavja. V prvem bomo obravnavali njihove splošne znaËilnosti, v drugem Zahodno in Vzhodno predalpsko hribovje, v tretjem Severovzhodno predalpsko hribovje, v Ëetrtem pa Ljubljansko in Celjsko kotlino.

motivacijsko besedilo kot uvod v tematski sklop

vSEbINSKI SKLOPI

O predalpskih pOkrajinah na splOšnO Z ahOdnO in vZhOdnO predalpskO hribOvje severOvZhOdnO predalpskO hribOvje ljubljanska in Celjska kOtlina

O PREDALPSKIH POKRAJINAH NA SPLOŠNO •

OsnOvne

znaËilnOsti in delitev

PredalPskih

naslov vsebinskega sklopa podnaslov vsebinskega sklopa

Idrijske klavže so slovenske piramide

Pravih piramid pri nas res nimamo, imamo pa idrijske klavže, visoke reËne pregrade na Idrijci in njenih zgornjih pritokih. Zaradi tehniËne dovršenosti jih imenujejo tudi slovenske piramide.

Idrijski rudnik je vseskozi potreboval veliko koliËino lesa. Gozdov je bilo v okolici sicer dovolj, a kaj ko v ozkih idrijskih grapah do 20. stoletja ni bilo ustreznih gozdnih cest in sredstev za transport lesa. Ostal je le en naËin ‡ plavljenje lesa po naravnih poteh.

Najprej so posekan les zlagali v ozke struge in poËakali, da je voda dovolj narasla in ga odplavila do Idrije, kjer so ga ujeli v posebno prepustno zapo- Idrijske klavže ro, imenovano flgrablje«. Ker pa zaradi stalnih potreb po lesu niso mogli biti odvisni od dežja, so že konec 16. stoletja postavili prve klavže. Kmalu so jim v sosednjih soteskah sledile še druge. Klavže so bile sprva lesene, v 18. stoletju pa so jih nadomestili z zidanimi. Za najveËjimi, ki še danes stojijo na Idrijci, se je nabralo skoraj 800 m dolgo jezero, v katerem je bilo do 210 000 m3 vode.

Dvakrat letno so na klavžah odprli velika lesena vrata in približno v pol ure je zbrana voda odtekla. Na ta naËin so lahko z enkratnim izpustom vode do Idrije splavili tudi do 13 000 m3 lesa. Klavže so delovale vse do povodnji leta 1926, ki je voda podrla lovilne flgrablje« v Idriji.

Ker spadajo klavže med najtehtnejše tehniške spomenike na Slovenskem, so tri najpomembnejše obnovili. Svoje prvotne funkcije ne opravljajo veË, so pa poleg Divjega jezera glavna znamenitost krajinskega parka Zgornja Idrijca.

POkrajin

ar n

Predalpske pokrajine so najobsežnejša slovenska makroregija, ki se stika in prepleta s kar tremi drugimi makro­ regijami. Manjka samo stik z Obsredozemskimi pokrajinami. Ob pogledu na zemljevid naše države vidimo, da so Predalpske pokrajine nekakšen flpodaljšek« pravih Alpskih pokrajin v smeri proti jugu in vzhodu, lahko pa tudi reËemo, da so njihovo flpreddverje«, ki obkroža Alpske pokrajine od italijanske meje na zahodu do avstrijske meje na severovzhodu. Po nadmorski višini so precej nižje, po površini pa precej obširnejše od Alpskih pokrajin. Pred­ alpske pokrajine so se ravno tako nagubale v Ëasu alpidske orogeneze kot Alpske, vendar se tedaj niso le dvigala hribovja, ampak so se tudi pogrezale naše najveËje kotline. Glede na ravna dna kotlin je danes delež ravnega ali vsaj položnejšega površja tu bistveno veËji kot v Alpskih pokrajinah.

Predalpske pokrajine se od Alp­ skih v osnovi razlikujejo po manjši nadmorski višini, ki praviloma ne dosega zgornje gozdne meje. Po ­ vršje ima znaËaj sredogorja, prevla­ dujoËa reliefna oblika pa so hribovja. Najvišji vrhovi presegajo višino 1600 m le v zahodnem delu (Ma­ tajur, 1641 m). V severovzhodnem delu segajo Ëez 1500 m (»rni vrh na Pohorju, 1543 m), v vzhodnem delu pa le še Ëez 1200 m visoko (Kum, 1216 m). Doline, predvsem pa kotli­ ne med posameznimi hribovji so širše in obsežnejše kot v Alpskih po­ Predalpske pokrajine na primeru zahodnih obronkov Posavskega hribovja (v ospredju) krajinah. Reke so nekatera hribovja in Alpske pokrajine na primeru Grintovcev (v ozadju)

•

ŠkofjeloŠko

in

Polhograjsko

rubrika flZanimivosti«

hribovje

jig

Selška in Poljanska Sora sta v Škofjeloško hribovje vrezali dve dolini ‡ Selško in Poljansko, ki sta glavni razvojni in prometni osi hribovja, združita pa se v Škofji Loki. V obeh dolinah se širši deli iz manj odpornih paleo­ zojskih (permokarbonskih) glinavcev in pešËenjakov menjavajo z ožjimi deli iz mezozojskih dolomitov, najvišji vrhovi pa so po veËini iz apnenca. Posebnost je severovzhodni del hribovja, katerega velik del je iz magmatskih kamnin. Reke imajo hudourniški znaËaj, pri Ëemer je še posebej ogrožena Selška dolina, ki je v letih 1990 in 2007 že doživela katastrofalni povodnji. Selška dolina ima nekako bolj flalpski« znaËaj kot Poljanska. Zanjo so namreË znaËilne veËje strmine in redkejša poselitev.

Predalpske pokrajine

36

Selška dolina pri Selcah

kn

Cerkljanski laufarji se ponašajo z izvirnimi lesenimi obraznimi maskami fllarfami«.

Idrija ‡ primer uspešne preobrazbe našega najstarejšega rudarskega mesta

Živosrebrno rudo so odkrili konec 15. stoletja in kmalu je ob rudniku tako rekoË iz niË nastal rudarski kraj Idrija.

Ker je bil rudnik že kmalu zelo dono­ sen, so ga konec 16. stoletja podržavili.

SËasoma je postal najpomembnejši in tehniËno najbolje opremljen rudnik no­ tranjeavstrijskih dežel, ki je v svojih najboljših Ëasih ustvaril tretjino dobiËka vseh rudarskih obratov v Avstriji. V bla­ gajno habsburške monarhije je v posa­ meznih obdobjih prispeval do 13 od­ stotkov proraËuna in je veljal za eno najveËjih in najdonosnejših evropskih podjetij. Ob koncu obratovanja je bil Idrija po koliËini pridobljenega živega srebra za španskim Almadénom na drugem mestu na svetu. V njem so pridobili okoli 13 odstotkov vsega do tedaj pridoblje­ nega živega srebra na našem planetu. Zapirati so ga zaËeli v osemdesetih letih 20. stoletja, saj je živemu srebru zara­ di opušËanja njegove rabe v industriji izrazito padla vrednost na svetovnem trgu.

Idrija je v vsem tem Ëasu postala pomembno središËe strokovnega in znanstvenega delovanja, v katero so prišli delat številni tujci. Njen ugled se je širil po svetu in po njej so z imenom New Idria poimenovali (danes že opušËen) rudarski kraj v Kaliforniji. Ker je bilo delo v rudniku za zdravje zelo škodljivo, je imela Idrija v drugi polovici 18. stoletja najbolje organizirano zdravstveno službo na Slovenskem. Mesto je tedaj ob vsesplošnem napredku postalo eno naših najpo­ membnejših kulturnih središË. Zaslovelo je tudi z idrijsko Ëipko oz. s klekljanjem, s katerim so se ukvarjale žene rudarjev.

Mesto še danes organizira festival idrijske Ëipke.

Rudnik je danes zaprt. Že vrsto let ga zapolnjujejo z in­ jekcijami cementa in vode, sicer bi se mesto pogreznilo, znameniti Antonijev rov pa so preuredili v muzej. Idrija je ob vsem tem postala morda edino rudarsko mesto na svetu, ki je po zaprtju rudnika naravnost vzcvetelo, saj drugod rudarska mesta v takšnih primerih praviloma propadajo.

IdrijËani so že pred zaprtjem rudnika zaËeli ustvarjati nova delovna mesta v industriji. Tu sta nastali dve od najveËjih in najuspešnejših slovenskih podjetij, moËno uveljavljenih na svetovnih trgih. Kolektor s sedežem v Idriji se je v široki pa­ leti svoje elektropredelovalne dejavnosti uveljavil predvsem Hidriini inovatorji kot vodilni svetovni proizvajalec komutatorjev (bistvenih sestavnih delov enosmernih elektriËnih strojev). Hidria iz Spodnje Idrije se uvršËa med vodilne evropske dobavitelje inovativ­ nih rešitev za industrijo klimatizacije, gretja in hlajenja ter avtomobilsko industrijo. Obe podjetji odpirata hËerinska pod­ jetja po vsem svetu in sta se usmerili v ustanavljanje razvojnih centrov, v katerih delajo visoko kvalificirani strokovnjaki.

44

SLOVENIJA 2 Uvodne1-5.indd 5

Predalpske pokrajine

•

osnovno besedilo pra‰anja za ponavljanje in utrjevanje

Poljanska dolina pri Gorenji vasi

V obeh dolinah je nekaj veËjih strnjenih naselij, za hribovje pa so znaËilni zaselki in samotne kmetije. V prejš­ njem stoletju je v pasu nad 1000 m živelo nekajkrat veË ljudi kot danes. Na splošno v Škofjeloškem hribovju

45

Predalpske pokrajine

Opisane naravne razmere so neprimerne za poljedelstvo, zato se je lahko razvila le živinoreja. Dejavnost, ki je za pol tisoËletja povsem zaposlila Idrijo z okolico, pa je bilo rudarstvo v rudniku živega srebra. Verjetno nikjer dru­ god na Slovenskem celoten gospodarski in družbeni razvoj nekega obmoËja ni bil tako dolgo in tako tesno povezan z eno samo dejavnostjo, vendar je Idrija hkrati zgleden primer mesta, ki se je ob zapiranju rudnika znalo pra­ voËasno preusmeriti v druge dejavnosti. Tesna navezanost nekega manjšega središËa na posamezno dejavnost oz. podjetje je znaËilna tudi za sosednje središËe Cerkno z znano tovarno elektrotermiËnih aparatov Eta. Kraj je znan tudi po bližnjem SmuËarskem centru Cerkno na »rnem vrhu ter po cerkljanskih laufarjih, eni najznamenitejših in najizvirnejših pustnih skupin v Sloveniji.

napoved vsebinskih sklopov

Razširjene so tudi upravne ali administrativne regije, prek katerih razliËne gospodarske in družbene organizacije organizirajo svojo dejavnost v državi. Takšne regije niso doloËene po naravno in/ali družbeno geografskih merilih.

Poštna služba zato organizira drugaËne regije kot na primer zdravstvena služba, urad za statistiko ali vojska.

Poseben problem pa je doloËanje upravnih regij kot vmesnih enot med državo in obËinami, ki zajemajo obmoËja politiËnega ali upravnega delovanja. V javnem življenju jih imenujejo tako pokrajine kot regije. »e so v veljavi daljše obdobje, se zaËnejo ljudje z njimi identificirati. V Sloveniji se marsikdo še vedno identificira z upravnimi regijami (zgodovinskimi deželami) habsburške monarhije, kot so bile Koroška, Štajerska in Kranjska ter znotraj slednje Gorenjska, Dolenjska in Notranjska, Ëeprav že stoletje niso veË v veljavi. Problem pri doloËanju upravnih regij nastane, ko želi država upoštevati identiteto in želje prebivalstva. Takoj se namreË postavi vprašanje, na koliko regij sploh želimo državo razdeliti in kje naj bodo meje med njimi. Slovenija kljub veËletnim prizadevanjem še ni razdeljena na takšne upravne regije, saj v zvezi z njimi zaradi preveË razliËnih interesov še ni prišlo do skup­ nega dogovora. Dosedanji predlogi predvidevajo od 3 do 14 regij oz. pokrajin.

K aj

rubrika flZa kanËek veË« rubrika flPrimer«

pomeni pojem regionalizacija

Regionalizacija je postopek Ëlenitve ozemlja na regije ali pokrajine. Regionalizacije, ki bi hkrati upoštevala narav­ ne in družbene elemente, danes, ko je vse veË gospodarskih dejavnosti in socialnih pojavov neodvisnih od narav­ nih razmer, ni mogoËe izvesti. Zato razlikujemo družbenogeografsko regionalizacijo, ki temelji le na družbenih elementih, ter naravnogeografsko regionalizacijo, ki temelji predvsem na naravnih elementih (površju, podnebju, rastlinstvu). »lenitev Slovenije v tem uËbeniku je naravnogeografska. Naša državo smo razdelili na pet makroregij: Alpske, Predalpske, Obsredozemske, Dinarskokraške in Obpanonske pokrajine. (V uËbeniku Slovenija 1 so prikazane na karti naravne Ëlenitve slovenskega ozemlja na str. 9.) Med razliËnimi družbenogeografskimi regionalizacijami si lahko na spodnji karti ogledamo primer takšne, ki deli Slovenijo na 12 pokrajin.

poudarjeni pojmi

Primer družbeno geografske regionalizacije Slovenije, ki jo je pripravil Igor Vrišer.

1. V kakšnih pomenih se uporablja pojem obmoËje?

2. V Ëem se razlikujeta pojma makroregija in mikroregija?

3. Ali se ti za našo državo zdi primernejše veËje ali manjše število upravnih enot?

7

vprašanja za ponavljanje in utrjevanje

17/05/16 16:13

UVOD •

K aj

pomenijo pojmi obmoËje, pokrajina in regija

a. co m

Pojem obmoËje se uporablja v veË pomenih. To je lah­­ko ozemlje z doloËenimi znaËilnostmi (npr. gozdna­ to obmoËje, nerazvito obmoËje). S tem pojmom hoËe­ mo pogosto doloËiti obseg nekega pojava (npr. vino­ gradniško obmoËje, potresno obmoËje). Pogosto ga upo­­rabljamo tudi za opredelitev položaja in obsega ne­­ kega ozemlja, pri Ëemer ne želimo postavljati njegovih toËnih mej (npr. potres na obmoËju Krškega, suša na ob­­moËju severovzhodne Slovenije).

Pojem pokrajina se uporablja predvsem v dveh po­­­me­ ­nih. V prvem gre za zunanji videz, podobo oz. sliko (pej­­­ saž) zemeljskega površja (npr. opazovali smo Ëudo­vi­­to pokrajino, okoli kraja je izrazita vinogradniška pokrajina).

V drugem pomenu pa je pokrajina sklenjen in zao­ krožen del zemeljskega površja s številnimi skupnimi (naravnimi in družbenimi) znaËilnostmi, po katerih se loËi od sosednjih delov zemeljskega površja. Gre za pros­­tor z eno­­­­­vito zunanjo podobo in notranjo zgradbo. »e stvari zelo poenostavimo, lahko slovenski izraz pokra­ jina v tem drugem pomenu enaËimo s tujim izrazom regija. Pojma pokrajina in regija sta v tem primeru sopomenki (pomenita eno in isto). Takšno gledanje je bilo uveljavljeno v tradicionalni geografiji, ko sta bila pojma pokrajina in re­gija pojmovana predvsem kot pre­ plet naravnih in družbenih elementov in ko so bili odno­ si med naravo in Ëlovekom (npr. gospodarskimi dejav­ nostmi, rabo tal, poselitvenimi oblikami) zelo tesni. Pri takšnem pojmovanju lahko med posameznimi pokraji­ nami doloËamo meje, lahko jih tudi hierarhiËno razvršËa­ mo, delimo na manjše ali združujemo v veËje. Zanimivo je, da so hierarhiËno razvršËanje pri nas ubesedili le pri tujem izrazu regija, saj razlikujemo najveËje makroregije, sred­nje velike mezoregije in najmanjše mikroregije, medtem ko predpon makro-, mezo- in mikro- pri slovenskem izrazu pokrajina ne uporabljamo.

DoloËevanje jasne meje med dvema pokrajinama ali regijama je zahtevno opravilo. Tako jasno razvidne meje, kot je med pokrajinama Ljubljansko barje (spredaj) in Krimsko hribovje (desno zadaj), so zelo redke.

kn

jig

ar n

S stavkom flpod seboj vidimo izrazito gozdnato pokrajino« hoËemo podati podobo dela zemeljskega površja, ki ga opazujemo.

DrugaËna pojmovanja regije V sodobni geografiji je razumevanje regije drugaËno kot pred desetletji, vendar še zdaleË ne poenoteno.

Nekateri geografi menijo, da je regija katerokoli obmoËje, ki se loËi od sosednjega. V nekdanjih fazah razvoja geografije je bila regija del površja s posebnim prepletom naravnih in/ali družbenih elementov, zaradi Ëesar je imela doloËeno individualnost v odnosu do sosednjih regij. Sredi 20. stoletja se je pojavilo novo pojmovanje, po katerem je ta postala le nekakšno florodje« za spoznavanje zemeljskega površja. Vsebina regije je tako odvisna od vsakokratnega namena Ëlenitve ozemlja. Takšna regija ne zajema veË vseh naravnih in družbenih elementov, ampak se lahko nanaša le na izbrane ali celo na enega samega.

Nekateri pojmujejo regijo le kot del zemeljskega površja, s katerim se prebivalci istovetijo. Razlog za istovetenje je pri tem lahko razliËen (npr. skupne kulturne, etniËne, gospodarske znaËilnosti ipd.). Jasna istovetnost oz. iden­ titeta neke regije se izoblikuje šele v daljšem Ëasovnem obdobju.

6 SLOVENIJA 2 - UVODNO pogl6-7.indd 6

Uvod

17/05/16 16:14

•

K aj

a. co m

Razširjene so tudi upravne ali administrativne regije, prek katerih razliËne gospodarske in družbene organizaci­je organizirajo svojo dejavnost v državi. Takšne regije niso doloËene po naravno- in/ali družbenogeografskih me­­rilih.

Poštna služba zato organizira drugaËne regije kot na primer zdravstvena služba, urad za statistiko ali vojska.

Poseben problem pa je doloËanje upravnih regij kot vmesnih enot med državo in obËinami, ki zajemajo obmoËja politiËnega ali upravnega delovanja. V javnem življenju jih imenujejo tako pokrajine kot regije. »e so v veljavi daljše obdobje, se zaËnejo ljudje z njimi identificirati. V Sloveniji se marsikdo še vedno identificira z upravnimi regijami (zgodovinskimi deželami) habsburške monarhije, kot so bile Koroška, Štajerska in Kranjska ter znotraj slednje Gorenjska, Dolenjska in Notranjska, Ëeprav že stoletje niso veË v veljavi. Problem pri doloËanju upravnih regij nastane, ko želi država upoštevati identiteto in želje prebivalstva. Takoj se namreË postavi vprašanje, na koliko regij sploh želimo državo razdeliti in kje naj bodo meje med njimi. Slovenija kljub veËletnim prizadevanjem še ni razdeljena na takšne upravne regije, saj v zvezi z njimi zaradi preveË razliËnih interesov še ni prišlo do skup­ nega dogovora. Dosedanji predlogi predvidevajo od 3 do 14 regij oz. pokrajin.

pomeni pojem regionalizacija

kn

jig

ar n

Regionalizacija je postopek Ëlenitve ozemlja na regije ali pokrajine. Regionalizacije, ki bi hkrati upoštevala na­­rav­ ne in družbene elemente, danes, ko je vse veË gospodarskih dejavnosti in socialnih pojavov neodvisnih od na­­rav­nih razmer, ni mogoËe izvesti. Zato raz­li­­kujemo družbenogeografsko re­­gio­­­nalizacijo, ki temelji le na druž­­­­benih elementih, ter naravnogeografsko regionalizacijo, ki temelji predvsem na naravnih elementih (površju, podnebju, rastlinstvu). »le­­nitev Slovenije v tem uËbeniku je na­­­ravnogeografska. Našo državo smo razdelili na pet makroregij: Alpske, Predalpske, Obsredozemske, Di­­nar­­skokraške in Obpanonske pokrajine. (V uËbeniku flSlovenija 1« so prika­ zane na karti naravne Ëlenitve slovenskega ozemlja na str. 9.) Med razliËnimi družbenogeografskimi regionalizacija­ mi si lahko na spodnji karti ogledamo primer takšne, ki deli Slovenijo na 12 pokrajin.

Primer družbenogeografske regionalizacije Slovenije, ki jo je pripravil Igor Vrišer.

1. V kakšnih pomenih se uporablja pojem obmoËje?

2. V Ëem se razlikujeta pojma makroregija in mikroregija?

3. Ali se ti za našo državo zdi primernejše veËje ali manjše število upravnih enot?

7 SLOVENIJA 2 - UVODNO pogl6-7.indd 7

17/05/16 16:14

a. co m ar n jig

kn SLOVENIJA 2 - 1pogl.indd 8

17/05/16 16:27

a. co m

ALPSKE POKRAJINE

kaj najprej pomisliš, Ëe nekdo omeni Alpske pokrajine?

• Na Katere dejavnosti v alpskem svetu so po tvojem • mnenjugospodarske najpomembnejše?

Kateri so • pokrajin? po tvojem mnenju najveËji geografski problemi Alpskih

Planinci na poti na Triglav

ar n

Alpske pokrajine so najvišji in za mnoge tudi najlepši del Slovenije.

Vsako leto jih obišËe množica tako domaËih kot tujih obiskovalcev.

To po eni strani omogoËa zaslužek od turistiËnih dejavnosti, po drugi strani pa množiËen obisk v obËutljivem gorskem okolju ponekod že ogroža krhko naravno ravnovesje. »eprav živi v teh pokrajinah le zelo majhen del prebivalstva naše države, jim bomo posvetili razmeroma veËjo pozornost kot drugim makroregijam. Razlog za to so izjemne naravne lepote in množiËen obisk, saj jih v nasprotju z nekaterimi drugimi makroregijami vsaj kdaj obišËe tako rekoË vsak državljan.

vsebinski sklopi O Alpskih pokrajinah na splošno Julijske Alpe K amniško -Savinjske Alpe in K aravanke

kn

jig

Obravnavali jih bomo v treh poglavjih. Prvo je namenjeno prikazu poglavitnih naravnih in družbenih potez makroregije kot celote, drugo obravnavi Julijskih Alp in tretje obravnavi Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank.

Dolina Možnica v Julijskih Alpah SLOVENIJA 2 - 1pogl.indd 9

17/05/16 16:27

O ALPSKIH POKRAJINAH NA SPLOŠNO •

K aj

obsegajo

Alpske

pokrajine

ar n

a. co m

Alpske pokrajine so najvišji del Slovenije, so njen ponos in marsikdaj tudi njen simbol. Po svoje to preseneËa, saj zavzemajo višine nad 1600 m le 2 % površja naše države in tako Alpske pokrajine še zdaleË ne morejo biti nekaj, kar edino predstavlja celo državo. Po drugi strani pa ravno alpsko visokogorje s svojimi izjemnimi lepotami, razliËne kulturne prvine (npr. alpske poskoËnice), razliËni flalpski« športi (smuËanje, alpinizem) in še kaj flalpskega« dela Slovenijo bolj prepoznavno v Evropi in svetu kot katerakoli druga makroregija. Konec koncev se velik del Slovencev Ëuti pripadnika nekakšnega flalpskega« naroda, Ëeprav tvorijo flprave« alpske pokrajine manj kot 15 % površja Slovenije, Slovenija pa je država stiËišËa razliËnih kulturnih vplivov, še zdaleË ne le alpskih.

jig

Triglav ni le simbol Alpskih pokrajin, ampak celotne slovenske države in naroda.

Triglav ‡ gora in simbol

kn

Njegova mogoËna silhueta je že od pradavnih Ëasov razvnemala domišljijo.

Gorski svet je bil namreË vedno razdeljen na spodnji, poseljen in koristen svet ter na zgornji, neposeljen, nekoristen, skrivnosten, a hkrati tudi posveËen svet, kamor Ëlovek dolgo ni znal in tudi ni upal vstopiti. V ljudski domišljiji so bile vi­­­soke gore svet božanstev, Ëudodelnih bogastev, bajk in legend. Le kdo ne po­­ zna pripovedke o zlatorogu, kozlu z zlatimi rogovi, ki ga je trentarski lovec hotel upleniti, da bi tako prišel do zlata v gori Bogatin. Lovec je svoj pohlep plaËal z življenjem, mi pa lahko to pripoved razumemo kot prispodobo o tem, da Ëlovek ne sme kršiti naravnega reda in naravi iztrgati veË, kot sama dovoli. Še danes nismo Ëisto gotovi, kako je Triglav sploh dobil svoje ime. Po zelo pre­­­ prosti razlagi naj bi bil paË gora s tremi glavami, a kaj, ko vseh treh glav tudi z dobro mero domišljije skoraj od nikjer ne moremo videti. Po drugih razlagah pa Triglav simbolizira staroslovansko božanstvo s tremi glavami, ki pomenijo gospost­ vo nad vodo, zemljo in zrakom in ki so ga še posebej Ëastili Slovani na severu da­­­­ našnje NemËije. Triglav so prviË osvojili leta 1778 flštirje srËni mož­je« iz Bohinja: Lovrenc Wilomitzer, Štefan RožiË, Matija Kos in Luka Korošec. Njihov podvig je bil

10 SLOVENIJA 2 - 1pogl.indd 10

Spomenik štirim prvopristopnikom na Triglav v RibËevem lazu v Bohinju

Alpske pokrajine

17/05/16 16:27

a. co m

pomemben mejnik v evropskem osvajanju gora, saj se je zgo­ ­­­­dil 8 let pred osvojitvijo Mont Blan­ca. Slovenci smo se tako glede gorniških podvigov že tedaj uvrstili med prve v Evropi.

Triglav je Ëedalje bolj postajal nacionalno znamenje slovenstva in trdna opora proti nemški prevladi. V Ëasu, ko so v naših gorah vse bolj gospodovali Avstrijci in Nemci, je za simbolno dejanje poskrbel župnik na Dovjem Jakob Aljaž. Leta 1895 je kupil zemljišËe na vrhu Triglava, na njem postavil znameniti jekleni stolp in ga potem podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Najvišja toËka simbola slovenstva je tako dokonËno ostala v slovenskih rokah.

Silhueta Triglava se je v Ëasu okupacije pojavljala kot simbol Osvobodilne fronte. Po 2. svetovni vojni so jo upo­ Aljažev stolp rabili na grbu nekdanje jugoslovanske republike Slovenije, po osamosvojitvi pa na grbu in zastavi nove države Slovenije. Ime Triglav za poimenovanje svojih društev ali glasil po­­ gosto uporabljajo izseljenci, zdomci in zamejci pa tudi v sami Sloveniji ga sreËamo skoraj na vsakem koraku. Povzpeti se na to goro vsaj enkrat v življenju je postala skoraj nacionalna dolžnost vsakega Slovenca. Ali si jo že opravil?

kn

jig

ar n

»e zaËnemo govoriti o Alpskih pokrajinah, se takoj postavi vprašanje, do kam sploh segajo oz. kje se zaËne nji­­­hovo nižje flnadaljevanje« ‡ Predalpske pokrajine. K makroregiji Alpske pokrajine bomo šteli le tiste pokrajine, ki imajo vsaj nekaj visokogorja, kar pomeni, da najvišji vrhovi segajo nad zgornjo gozdno mejo. Takšne reliefne oblike imenujemo gorovja. Zaradi tradicije in še nekaterih vzrokov k Alpskim pokrajinam prištevamo tudi nekatere alpske kraške planote (npr. Jelovica), Ëeprav ne segajo nad gozdno mejo. Seveda pa bomo k Alpskim po­­­ krajinam prišteli tudi vmesne doline in manjše kotline. V osnovi bomo torej te pokrajine delili na dva osnovna tipa površja: visokogorje in alpske kraške planote ter alpske doline in kotline.

Delitev Alpskih pokrajin

Med Predalpske pokrajine pa bomo šteli tiste pokrajine, ki imajo znaËaj sredogorja, kar pomeni, da najvišji vrhovi ne dosegajo gozdne meje. Prav tako bomo k njim šteli tudi vmesne doline in kotline. Predalpske pokrajine so torej sredogorja z vmesnimi dolinami in kotlinami. Za takšne reliefne oblike uporabljamo oznako hribovje (npr. Škofjeloško hribovje). Pa še eno razliko lahko omenimo. Alpske pokrajine so pri nas tiste, pri katerih je v izraziti prevladi ledeniški relief, Predalpske pokrajine pa so kombinacija drugaËnih tipov reliefa.

Na ta naËin zelo hitro pridemo do tega, da ostanejo le tri pokrajine, ki so res alpske: Julijske Alpe, Kamniško- -Savinjske Alpe in Karavanke. Julijske Alpe na zahodu segajo še v Italijo, na jugu so omejene s Soško dolino med

11 SLOVENIJA 2 - 1pogl.indd 11

17/05/16 16:27

a. co m

Kobaridom in Tolminom ter z Baško grapo, k njim pa prištevamo tudi kraške planote Jelovico, Pokljuko in Mežaklo. Karavanke so moËno raztegnjeno gorovje ob državni meji z Avstrijo. Razteza se na obeh straneh državne meje. Kamniško-Savinjske Alpe sestavlja veË gorskih skupin med Ljubljansko kotlino in Karavankami.

Med posameznimi skupinami so globoko vrezane doline nekaterih alpskih rek, kot sta Kokra ali Savinja.

Primer visokogorja v Julijskih Alpah na obmoËju Vernarja in Tošca

•

Alpska

Globoko vrezana dolina Savinje pod Raduho

slemenitev in ledeniška preoblikovanost površja

ar n

Alpske pokrajine niso le najvišji, ampak tudi najbolj strmi del Slovenije. Zaradi gorotvornih pritiskov v geološki preteklosti, ki so bili usmerjeni predvsem v smeri od juga proti severu, poteka danes slemenitev (smer gorskih grebenov in slemen) marsikje v t. i. alpski smeri, to je od zahoda proti vzhodu. Zaradi boËnih pritiskov, razlamljanj in narivanj so kamninski skladi dostikrat postavljeni tako, da so južna poboËja skladna, severna pa neskladna z naklonom skladov. Južna poboËja so praviloma položnejša, severna pa strmejša in marsikje izoblikovana kot veË sto metrov visoke stene. Najbolj znamenita je veË kot 1000 m visoka Stena, kot vËasih le z eno besedo imenujemo Severno triglavsko steno. VeliËastne severne stene, v katerih so se kalili celi rodovi slovenskih alpinistov, niso znaËilne le za Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe, ampak tudi za severno (avstrijsko) stran Karavank. skladno poboËje

kn

jig

neskladno poboËje

Skladno in neskladno poboËje

12 SLOVENIJA 2 - 1pogl.indd 12

Alpske pokrajine

17/05/16 16:27