9789612414894

UVOD 1. Uporaba

pojmov obmoËje, pokrajina in regija

a. co m

Skrbno preberi besedilo in smiselno vstavi pojme flobmoËje«, flpokrajina« in flregija«. . V njegovi okolici se razteza Ëudovita vinogradniška

Mesto ne leži na potresnem

. NajveË dnevnih migrantov prihaja z

v okolici starega samo­

stana. Cesta proti rudniku pelje skozi za turiste povsem nezanimivo se razteza obsežno gozdnato

.

Gorjanci je hribovita,

gozdnata in le ponekod poseljena, bolj uravnana poselitev. Makroregijo sestavlja šest mikroregij.

2. Družbenogeografska

regionalizacija

. Za rudnikom

Bela krajina pa ima gostejšo

, ki jih geografi še naprej delijo na petindvajset

Slovenije

kn

jig

ar n

Pri družbenogeografski regionalizaciji, ki jo je pripravil Igor Vrišer, je Slovenija razdeljena na 12 regij. Oglej si karto in odgovori na vprašanja.

1. Katera regija je najveËja po površini?

2. Katera regija je najmanjša po površini?

3. Katera regija je po tvojem mnenju gospodarsko najbolj razvita?

1 SLOVENIJA 2-DZ.indd 1

10/19/10 5:26:09 PM

4. Katera regija ima po tvojem mnenju najveË ravnega površja?

5. Katere regije vsaj v osnovi povzemajo imena zgodovinskih dežel habsburške monarhije, kot je bila na primer Štajerska?

6. Katera regija sega do morja?

7. Katere regije segajo do hrvaške meje?

a. co m

8. Katera regija ne sega do nobene državne meje?

ALPSKE POKRAJINE 3. Obseg

alpskih pokrajin

Skrbno preberi spodnje trditve. Dve sta pravilni, druge pa napaËne. Obkroži številke pravilnih trditev.

ar n

1 Višine nad 1600 m zavzemajo le 2 % površja naše države.

2 flPrave« alpske pokrajine tvorijo le 5 % površja naše države.

3 K makroregiji Alpske pokrajine spadajo le visokogorja brez vmesnih dolin.

4 K makroregiji Predalpske pokrajine spadajo tiste pokrajine, v katerih najvišji vrhovi ne dosegajo gozdne meje.

5 Predalpske pokrajine sestavljajo gorovja in visoke kraške planote.

in neskladna poboËja

jig

4. Skladna

kn

Oglej si slike. Na prvo Ërto pod vsako napiši, ali prikazuje skladno ali neskladno poboËje. Na drugo Ërto napiši, ali prikazuje prisojno ali osojno stran gore.

2 SLOVENIJA 2-DZ.indd 2

10/19/10 5:26:10 PM

a. co m

5. Ledeniške

oblike reliefa

ar n

Oglej si slike in reši naloge.

kn

jig

a) Katera od dolin (na levi ali desni sliki) je bolj izrazito ledeniško preoblikovana? Na kratko utemelji svojo ugotovitev.

b) Katero ledeniško akumulacijsko obliko prikazuje slika na levi, katero pa slika na desni?

3 SLOVENIJA 2-DZ.indd 3

10/19/10 5:26:13 PM

6. Visokogorske

kraške oblike reliefa

a. co m

Oglej si slike. Na Ërto pod vsako napiši, katero reliefno obliko prikazuje.

ar n

jig

*7. Klimogrami

alpskega podnebja

kn

Oglej si klimograme treh alpskih klimatoloških postaj: Dom na Komni (1520 m) v Julijskih Alpah, Planina pod Golico (970 m) v Karavankah in Krvavec (1740 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah. Najprej poišËi vse tri kraje na zemljevidu, potem pa na Ërto pod vsakim klimogramom napiši, katero postajo prikazuje.

4 SLOVENIJA 2-DZ.indd 4

10/19/10 5:26:15 PM

*8. KoliËina

padavin v alpskih pokrajinah

Oglej si graf, ki prikazuje letno koliËino padavin na postaji Žaga (ob SoËi med Kobaridom in Bovcem) ter na Uršlji gori (na skrajnem vzhodu Karavank).

Najprej poišËi oba kraja na zemljevidu, potem pa odgovori na vprašanja.

a. co m

a) Kateri kraj ima veËjo nadmorsko višino? b) V katerem kraju pade v letnem povpreËju veË padavin? Kaj je razlog za to?

c) Kdaj je padavinski višek v Žagi in kdaj na Uršlji gori?

Ë) Kateri padavinski režim ima Žaga in katerega Uršlja gora?

d) V katerem letnem Ëasu so razlike v koliËini padavin med obema krajema najveËje?

e) V katerem kraju so po tvojem mnenju povpreËne letne temperature zraka višje? Utemelji svoj odgovor.

9. Spreminjanje

ar n

f) V katerem kraju so po tvojem mnenju temperaturne razlike med poletjem in zimo veËje? Utemelji svoj odgovor.

reËnega pretoka na

Savi Bohinjki

kn

jig

Sava Bohinjka ima na vodomerni postaji Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru režim, znaËilen za zgornje tokove.

Oglej si graf povpreËnih meseËnih pretoËnih koliËnikov Save Bohinjke na tej vodomerni postaji za obdobja 1971‡1980, 1981‡1990 in 1991‡2000. Odgovori na vprašanja.

a) Kakšen reËni (pretoËni) režim ima na tej postaji Sava Bohinjka? b) V katerem letnem Ëasu ima Sava Bohinjka glavni nižek? c) Kaj se je v obdobju treh desetletij dogajalo z glavnim viškom?

5 SLOVENIJA 2-DZ.indd 5

10/19/10 5:26:15 PM

Ë) Kako si razlagaš te spremembe?

*10. ZnaËilna

poselitev

Alpskih

pokrajin

a) Kako imenujemo tip naselja na sliki, ki je znaËilen za nekatere dele Alpskih pokrajin, predvsem pa za Predalpske pokrajine? b) V katerih dveh obdobjih je nastal takšen tip poselitve v slovenskih Alpah?

c) Približno do katere nadmorske višine sega takšen tip poselitve?

a. co m

Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.

•

B

•

A

ToËka A

*11. Planine

ar n

Ë) Na sliki sta s Ërkami A in B oznaËeni dve toËki. Na prazno Ërto za vsako toËko napiši, ali je kamninska podlaga na njej za vodo precej prepustna ali neprepustna.

ToËka B

v Julijskih

Alpah

Oglej si sliki in odgovori na vprašanja.

kn

jig

a) Katera planina (na prvi ali drugi sliki) leži v PosoËju, katera pa v Bohinju?

b) Kaj so glavni vzroki opušËanja planin v desetletjih po 2. sve­ tovni vojni?

c) Katere planine so bile najbolj podvržene opušËanju?

6 SLOVENIJA 2-DZ.indd 6

10/19/10 5:26:16 PM

Ë) Kaj pa je potem v zadnjih deset­ letjih bistveno olajšalo življenje na planinah?

e) Kdo danes upravlja planine?

12. Julijske Alpe

kot celota

a. co m

d) Kakšno funkcijo danes opravlja velik del nekdanjih pastirskih bivališË?

Besede v levem stolpcu smiselno poveži z besedami v desnem, tako da pred vsako besedo v levem stolpcu vpišeš (le eno) ustrezno številko iz desnega stolpca.

Vogel

1 hokej

ar n

»edad

2 Forum Iulii

Rombonski podi

3 Spodnje Bohinjske gore

Pokljuka

4 brezna

Jesenice Bovško

5 šotno barje

6 osrednje in robno obmoËje 7 vinogradništvo

jig

Triglavski narodni park

13. Pogorji Grintovcev

8 jadralno padalstvo

in

Smrekovca

kn

Pogorji Grintovcev in Smrekovca sta del Kamniško-Savinjskih Alp, vendar se moËno razlikujeta. PoišËi ju na zemljevidu, oglej si sliki in odgovori na vprašanja.

7 SLOVENIJA 2-DZ.indd 7

10/19/10 5:26:17 PM

a) Katera slika (prva ali druga) prikazuje Grintovce, katera pa pogorje Smrekovca? Na osnovi Ëesa si prepoznal eno in drugo pokrajino?

b) Katera od teh pokrajin ima bolj osrednjo, katera pa bolj robno lego znotraj Kamniško-Savinjskih Alp?

a. co m

c) Do približno katere nadmorske višine segajo Grintovci, do katere pa Smrekovec?

Ë) Kakšne kamnine (glede na nastanek) sestavljajo Grintovce, kakšne pa pogorje Smrekovca?

d) Katera od teh pokrajin je primernejša za alpinizem?

e) Katera od teh pokrajin je primernejša za gozdarstvo?

karti

Alpskih

pokrajin

ar n

14. Nemi

kn

jig

Karti prikazujeta površje, vodovje in naselja v Alpskih pokrajinah.

a) Na spodnje Ërte k posamezni številki napiši imena pokrajin (1, 2, 3).

1 2 3 b) Na spodnje Ërte k posamezni številki napiši imena rek (A, B, C, », D, E, F) in jezer (G, H).

A

»

F

B

D

G

C

E

H

8 SLOVENIJA 2-DZ.indd 8

10/19/10 5:26:18 PM

a. co m

c) Na spodnje Ërte k posamezni številki napiši imena nekaterih planot (A, B, C, », D), vrhov (E, F, G, H, I, J, K, L), dolin (M, N, O, P, R) in kotlin (S, Š).

J

B

K

C » D E F G I

L

M

N

O

P

R

S

Š

jig

H

ar n

A

Ë) Na spodnje Ërte k posamezni številki napiši imena krajev (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9) in prevalov (10, 11, 12, 13, 14).

18

2

19

3

10

4

11

5

12

6

13

7

14

kn

1

9 SLOVENIJA 2-DZ.indd 9

10/19/10 5:26:18 PM

PREDALPSKE POKRAJINE 15. Primerjava Alpskih

in

Predalpskih

pokrajin

a. co m

Ena slika prikazuje Alpske, druga pa Predalpske pokrajine. Na Ërto pod vsako napiši, katero makroregijo prikazuje.

Izpolni preglednico pod slikama tako, da pri vsaki makroregiji opredeliš njene znaËilnosti. Možne rešitve so navedene v oklepaju. Izberi pravilne in jih vpiši v preglednico.

ar n

ZnaËilnosti makroregije

Alpske pokrajine

Predalpske pokrajine

stik z drugimi makroregijami (stik z eno makroregijo, stik s tremi makroregijami)

nadmorska višina (nižja, višja)

jig

površina (veËja, manjša)

delež ravnega ali položnejšega površja (veËji, manjši)

kn

razmerje do zgornje gozdne meje (segajo pod njo, segajo nad njo) prevladujoËa reliefna oblika (hribovje, gorovje) znaËaj površja (sredogorje, visokogorje) poselitev (redka, gosta)

*16. Geološka

sestava

Predalpskih

pokrajin

Prva slika prikazuje rudarsko mesto Hrastnik, ki leži v podolju. Za njim se dvigujejostrmi vrhovi Posavskega hribovja. Druga slika prikazuje del Ljubljanske kotline, in sicer Ljubljansko polje. Oglej si sliki in odgovori na vprašanja.

10 SLOVENIJA 2-DZ.indd 10

10/19/10 5:26:19 PM