9789612416287

Page 1

1

NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

nnn NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI nnn Vaja 1: Velikost Slovenije v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami

a. co m

Slovenija glede na svojo površino in število prebivalcev ni velika evropska država. Uporabi svoje znanje iz geografije Evrope in reši naslednji nalogi. Če boš imel težave, si pomagaj z grafikonoma iz učbenika na str. 8. a) S stolpci 1, 2 in 3 je prikazano razmerje med površinami Slovaške, Luksemburga in Slovenije. Na spodnje črte k posamezni številki napiši ime ustrezne države.

1 _________________________ 2 _________________________

2 586 km2

20 273 km2

49 036 km2

3 _________________________

jig

ar n

b) S stolpci 4, 5 in 6 je prikazano razmerje med številom prebivalcev Hrvaške, Slovenije in Madžarske. Na črte k posamezni številki napiši ime ustrezne države.

4 290 612

9 979 000

5 _________________________ 6 _________________________

kn

2 050 189

4 _________________________

nnn Vaja 2: Geografska lega Slovenije med različnimi geografskimi enotami Evrope Slovenija ne meji le na države Srednje Evrope, ampak tudi na države drugih geografskih enot Evrope. Obkroži številke tistih geografskih enot, ki se jih Slovenija neposredno ne dotika. Pri reševanju si lahko pomagaš z zemljevidom v učbeniku na str. 10. 1 2 3 4 5

Južna Evropa Srednja Evropa Zahodna Evropa Severna Evropa Vzhodna Evropa

1. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAC.indd 1

2012.5.10 11:31


2

GEOGRAFIJA SLOVENIJE

nnn Vaja 3: Značilnosti Slovenije v rebusih Reši rebusa. Dobil boš dve pomembni značilnosti naše države.

a. co m

1 2 3 4  5 6 7            1 2 3 4         1 2 3 4         P = N                           M = K __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __

1 2 3 4 5  6             1 2 3     D = H R = D              __ __ __ __ __ __ __ __ __ __

ar n

nnn Vaja 4: Slovenija na stiku različnih jezikovnih skupin

Na območju Slovenije so se stoletja prepletali vplivi sosednjih narodov, ki pripadajo različnim jezikovnim skupinam. Ti vplivi so prihajali k nam iz več smeri – z zahoda, severa, severovzhoda ter juga in jugovzhoda. Poišči pare in jih s črtami poveži med seboj. sever jug in jugovzhod zahod severovzhod

jig

ugrofinski narodi južnoslovanski narodi germanski narodi romanski narodi

nnn Vaja 5: Raznolikost naših naravnogeografskih enot

kn

Slike, ki so na karti označene s številkami 1, 2, 3, 4 in 5, prikazujejo raznolikost petih slovenskih naravnogeografskih enot. Ugotovi, katero enoto prikazuje posamezna slika, in njeno ime napiši na prazno črto pod sliko. 1

Slika št. 1: _______________________________

1. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAC.indd 2

2012.5.10 11:31


3

NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

3

a. co m

2

Slika št. 2: _______________________________ Slika št. 3: _______________________________ 5

ar n

4

Slika št. 4: _______________________________ Slika št. 5: _______________________________

jig

nnn Vaja 6: Površje naravnogeografskih enot

Naravnogeografske enote v levem stolpcu smiselno poveži z besedami v desnem, tako da pred vsako enoto v levem stolpcu vpišeš (le eno) ustrezno številko iz desnega. 1 visokogorja

__ Obpanonske pokrajine

2 hribovja

__ Alpske pokrajine

3 puščave

__  Predalpske pokrajine

4  flišne in kraške pokrajine

__  Obsredozemske pokrajine

5  planote in kraška polja

6 gričevja

kn

__ Dinarskokraške pokrajine

nnn Vaja 7: Imena in vrste kamnin Pred seboj imaš slike, ki prikazujejo štiri različne kamnine. Pod vsako na prvo črto napiši ime kamnine, na drugo pa vrsto kamnin (glede na nastanek), v katero spada.

1. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAC.indd 3

2012.5.10 11:31


4

GEOGRAFIJA SLOVENIJE

b) Ime kamnine __________________________

a. co m

a) Ime kamnine __________________________

Vrsta kamnin __________________________ Vrsta kamnin __________________________

c) Ime kamnine __________________________

č) Ime kamnine __________________________

ar n

Vrsta kamnin __________________________ Vrsta kamnin __________________________

nnn Vaja 8: Kamninska sestava in površje v križanki Reši križanko. V navpičnem stolpcu boš dobil ime sprijete sedimentne kamnine, še posebej značilne za predalpska hribovja in obpanonska gričevja. Pesku podobna kamnina, ki jo reke odlagajo v kotlinah in dolinah. Magmatske kamnine, ki se strdijo šele na površju. Neprepustna kamnina na Primorskem, za katero je značilno menjavanje plasti različnih kamnin. Magmatske kamnine, nastale z ohlajanjem magme pod zemeljskim površjem. Kamnine, ki ob posebnih razmerah nastanejo iz magmatskih ali sedimentnih kamnin. Kamnina, iz katere so zgrajene naše Alpe in dinarskokraške planote. Sile, ki povzročajo vulkane, potrese ter prelamljanja in gubanja zemeljskega površja. Površje, kjer prevladujejo apnenci in njim sorodne prepustne kamnine. Najstarejše geološko obdobje.

kn

jig

1 2 3 4 5 6 7 8 9

1 2 3

4

5 6

7 8 9

1. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAC.indd 4

2012.5.10 11:31


5

NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

nnn Vaja 9: Nastanek današnjega površja Pojme v levem stolpcu smiselno poveži z besedami v desnem, tako da pred vsakim pojmom v levem stolpcu vpišeš (le eno) ustrezno številko iz desnega. 1  ledeniško preoblikovanje površja

__  kvartar

2  menjavanje morja in kopnega

__  alpidsko gubanje

3  začetek življenja

4  dviganje Dinarskega gorstva

a. co m

__  paleozoik

nnn Vaja 10: Značilnosti podnebja Dopolni besedilo z manjkajočimi besedami.

Večino padavin prinesejo k nam __________________ vetrovi. V ________________ delu države se

kažejo močni vplivi Sredozemlja, na preostalem delu ozemlja pa so bolj izraziti vplivi evropske _______________. Večina Slovenije ima zato ________________ ________________ podnebje. V gorah so temperature _______________ kot v nižinah. V gorskem svetu pade tudi __________

padavin kot v nižinah. Tamkajšnje podnebje imenujemo ________________ podnebje. Zlasti v hladni polovici leta se na dno kotlin, dolin in kraških polj uleže ________________ zrak, ki od tam izpodrine _________________ zrak. Ta pojav imenujemo ________________ _______________.

ar n

Nanj pogosto opozarja plast ________________, ki leži na dnu kotline.

nnn Vaja 11: Tipi podnebja I

kn

jig

Pred seboj imaš klimograme krajev A, B in C, ki predstavljajo tri različne tipe podnebja v Sloveniji. Na vsakem si pozorno oglej potek temperatur in padavin prek leta. Odgovori na vprašanja.

A

B

C

a) V katerem kraju so najnižje zimske temperature? __________________

b) V katerem kraju so najvišje poletne temperature? __________________ c) V katerem kraju so največje temperaturne razlike med poletjem in zimo? __________________ č) V katerem kraju so najmanjše temperaturne razlike med poletjem in zimo? _____________________ d) V katerem kraju pade največ padavin? __________________ e) V katerem kraju pade najmanj padavin? __________________

1. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAC.indd 5

2012.5.10 11:31


6

GEOGRAFIJA SLOVENIJE

f ) Kateri tip podnebja predstavlja kraj A? _____________________ g) Kateri tip podnebja predstavlja kraj B? _____________________ h) Kateri tip podnebja predstavlja kraj C? _____________________

nnn Vaja 12: Tipi podnebja II

a. co m

Pred seboj imaš karto Slovenije, na kateri so označeni kraji, ki predstavljajo tri različne tipe podnebja. Poišči te kraje na zemljevidu Slovenije. Vsak je prikazan tudi s klimogramom. Tvoja naloga je, da ugotoviš, kateri kraj prikazuje določen klimogram. Zato pod vsakega na prvo črto napiši ime kraja, na drugo pa tip podnebja.

Ime kraja: _______________________________

jig

ar n

Tip podnebja: ____________________________

kn

Ime kraja: _______________________________ Ime kraja: _____________________________

Tip podnebja: ___________________________ Tip podnebja: _________________________

nnn Vaja 13: Rastlinstvo Natančno preberi naslednje trditve. Štiri od njih so pravilne, druge napačne. Obkroži številke pravilnih trditev. 1 Pred človekovo stalno poselitvijo je gozd poraščal skoraj polovico našega ozemlja. 2 Slovenija danes zaradi nenehnega krčenja gozda spada med manj gozdnate evropske države. 3 Najbolj zastopana drevesna vrsta je bukev. 4 Smreka se je zaradi umetnega zasajanja razširila tudi v nižjih legah.

1. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAC.indd 6

2012.5.10 11:31


7

NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

5 Naravno rastlinstvo je najbolj spremenjeno na dnu kotlin in dolin. 6 Z izrazom »topli pas« označujemo pas toploljubnega rastlinstva v neposredni bližini morja. 7 Pas grušča in skalovja leži praviloma nad pasom ruševja.

nnn Vaja 14: Vodovje v križanki Reši križanko. V navpičnem stolpcu boš dobil pojem v zvezi z vodovjem, ki je zelo pomemben za našo vsakdanjo oskrbo z vodo.

1 2 3

5

ar n

4

a. co m

1  Skupno ime za dež in sneg. 2  Pomembnejša reka, ki se izliva v Jadransko morje. 3  Reka, ki priteka k nam iz Avstrije. 4  Voda, ki jo pijemo. 5  Jezera, ki niso naravna. 6  Veliko naravno jezero na Gorenjskem. 7  Naše največje presihajoče jezero. 8  Skupno ime za reke, jezera, močvirja in druge vode, ki so na površju. 9  Umetna jezera, nastala zaradi izgradnje hidroelektrarn. 10  Najdaljša reka v Sloveniji, ki izvira na našem ozemlju.

6

7 8 9

jig

10

nnn Vaja 15: Značilnosti vodovja

kn

Odgovori na vprašanja.

a) Zakaj je v Sloveniji pod površjem celo več vode kot na njem?

b) V katerih kamninah so skrite največje zaloge naše podzemeljske vode?

c) Kje (v katerih reliefnih oblikah) so naša najpomembnejša območja podtalnice? č) Katera je naša najbolj vodnata reka? _________________________________________________ d) Katera so tri naša največja naravna jezera?

1. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAC.indd 7

2012.5.10 11:31


8

GEOGRAFIJA SLOVENIJE

nnn DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI nnn Vaja 16: Družbeni procesi v zvezi s prebivalstvom Slovenije Pojme v levem stolpcu smiselno poveži z besedami v desnem, tako da pred vsakim pojmom v levem stolpcu vpišeš (le eno) ustrezno številko iz desnega. 1  trajno odseljevanje v tujino 2 širjenje mest 3  preseljevanje prebivalstva iz mest v njihovo okolico 4  dnevne selitve prebivalstva 5  širjenje tovarn in industrijskih obratov 6  začasno odseljevanje v tujino

a. co m

__  suburbanizacija __ industrializacija __  zdomci __  izseljenci __  urbanizacija

* nnn Vaja 17: Priselitve in odselitve

Graf prikazuje priselitve in odselitve. Odgovori na vprašanja.

jig

ar n

a) Zakaj je bilo v letu, označenem s črko A, število priselitev bistveno večje od števila odselitev? B A b) Zakaj je bilo v letu, označenem s črko B, število odselitev naenkrat večje od števila priselitev?

* nnn Vaja 18: Starostne piramide

kn

Starostne piramide prikazujejo prebivalstvo Slovenije v letih 1948, 1971, 1991 in 2011, vendar ne po tem vrstnem redu. Na črto pod vsako piramido napiši ustrezno leto.

____________________ ____________________ ____________________ ____________________

2. DRUZBENOGEOGRAFSKE ZNAC.indd 8

18/07/2019 09:31


9

DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

nnn Vaja 19: Izobrazbena, zaposlitvena, verska in narodna sestava prebivalstva Natančno preberi naslednje trditve. Štiri od njih so pravilne, druge napačne. Obkroži številke pravilnih trditev. 1 Med prebivalci z dokončano višjo in visoko šolo je danes več žensk kot moških. 2 Danes v Sloveniji prevladuje prebivalstvo z dokončano osnovno šolo. 3 Danes je največji delež slovenskega prebivalstva zaposlen v storitvenih dejavnostih. 4 Prebivalstvo islamske in pravoslavne veroizpovedi je zgoščeno predvsem v večjih mestih.

a. co m

5 V Sloveniji je daleč na prvem mestu katoliška veroizpoved.

6 Madžari v Sloveniji živijo predvsem v mestnem, Italijani pa predvsem v podeželskem okolju. 7 Javni mediji Rome v Sloveniji pogosto delijo na dolenjske in primorske.

nnn Vaja 20: Delež slovenskega prebivalstva

Karta prikazuje delež prebivalcev, ki so se leta 2002 narodnostno opredelili kot Slovenci. Odgovori na vprašanji.

MURSKA SOBOTA

D

D

MARIBOR

SLOVENJ GRADEC

ar n

D

JESENICE

PTUJ

D

D

D

KRANJ

D

D

NOVA GORICA

A

CELJE

D

TRBOVLJE

LJUBLJANA

jig

D

D

VELENJE

POSTOJNA

KR[KO D

90 ≤ NOVO MESTO D

D

J A D R A N S K O M O R J E

KOPER

kn

D

0

10

20

Dele` prebivalcev (%)

80 ≤ 70 ≤ 60 ≤ 50 ≤

! ! ! ! ! ! !

< 90 < 80 < 70 < 60 < 50 statisti~na zaupnost

Vir: Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut AM ZRC SAZU

30 km

a) Kje je delež Slovencev višji – v mestih ali na podeželju? _________________________________ b) Zakaj je delež Slovencev najnižji na območju, označenem s črko A?

nnn Vaja 21: Slovenci v zamejstvu V besedilu je podčrtanih več besed. Pet je pravilnih, pet napačnih. Za vsako podčrtano besedo je v okle­ paju prazna črta. Če je beseda pred oklepajem pravilna, na črto zapiši kljukico, če pa je napačna, na črto napiši pravilno rešitev.

2. DRUZBENOGEOGRAFSKE ZNAC.indd 9

2012.5.10 11:32


10

GEOGRAFIJA SLOVENIJE

Večino Slovencev na Hrvaškem uvrščamo med izseljence (_____________________). Na Madžar­ skem (______________) živijo Slovenci v pokrajini z imenom Slovensko (______________) Porabje. Kulturno in gospodarsko središče porabskih (________________) Slovencev je mesto Debrecen (_________________). Koroški (________________) Slovenci živijo predvsem na obrobju Graške (_______________) kotline. Večina njihovih ustanov je v Beljaku (______________). Največja slo­ venska zamejska skupnost živi v sosednji Avstriji (_____________), kjer šteje skoraj 100 000 ljudi. V

a. co m

Italiji so Slovenci dolgo uživali največ pravic na Tržaškem (____________) in Goriškem (___________).

nnn Vaja 22: Razlike med mestom in vasjo

Še pred nekaj desetletji se je mesto jasno razlikovalo od vasi po več kriterijih ali značilnostih. V pre­gledni­ co zapiši, kakšno je bilo število prebivalcev (veliko ali majhno), katere gospodarske dejavnosti so prevla­ dovale (kmetijske ali nekmetijske), ali je bilo naselje navezano na okoliška zemljišča ali ne in kakšen je bil način življenja (podeželski ali mestni). Kriteriji število prebivalcev gospodarske dejavnosti navezanost na okoliška zemljišča

Vas

ar n

način življenja

Mesto

nnn Vaja 23: Spreminjanje podeželskih naselij Odgovori na vprašanja.

jig

a) Kako se je v zadnjih desetletjih spremenila gospodarska usmerjenost prebivalstva na pode­ želju?

b) Kako se je spremenil zunanji videz podeželskih naselij?

kn

c) Katera vaška naselja so najbolj spremenila svojo funkcijo in podobo?

č) Kaj pomeni izraz urbanizacija podeželja? d) Kako imenujemo nekdanja vaška naselja, ki so prevzela številne mestne značilnosti?

2. DRUZBENOGEOGRAFSKE ZNAC.indd 10

2012.5.10 11:32


11

DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

nnn Vaja 24: Tipi podeželskih naselij

a. co m

Pred seboj imaš slike različnih podeželskih naselij. Pod vsako sliko na prvo črto napiši tip naselja, na drugo pa tip površja, za katerega so taka naselja še posebej značilna. Pri tem boš izbiral med ravnino, gričevjem in hribovjem. Le pri enem tipu podeželskega naselja boš napisal, da je značilen za več tipov površja.

a) Tip naselja: ___________________________

b) Tip naselja: ___________________________

jig

ar n

Tip površja: ___________________________ Tip površja: ___________________________

c) Tip naselja: ___________________________

č) Tip naselja: ___________________________

kn

Tip površja: ___________________________ Tip površja: ___________________________

d) Tip naselja: ___________________________ Tip površja: ___________________________

2. DRUZBENOGEOGRAFSKE ZNAC.indd 11

2012.5.10 11:32


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.