druzba in jaz 1 ucb_Layout 1 16.4.2012 10:29 Page 1
Dru`ba za 4.
razred osnovne {ole
kn
jig
ar n
a. co m
Maja Umek Olga Jan{a Zorn
ru`ba 1 in jaz
D
druzba in jaz 1 ucb_Layout 1 26.4.2016 9:35 Page 2
Dru`ba in jaz 1, U~benik Dru`ba za 4. razred osnovne {ole Avtorici dr. Maja Umek, dr. Olga Jan{a Zorn Recenzenti dr. Vlasta Hus, Ingrid Boljka [taudohar, dr. Matija Zorn
a. co m
Urednika Dragica Perme, dr. Jurij Senega~nik
Lektorici Dragica Perme, Aleksandra Kocmut
Zemljevidi Gregor Markelj, Geodetski zavod Slovenije Risbe Branka Schwarz
ar n
Fotografije Arhiv zalo`be Modrijan, Matej Dru`nik, Marko Feist, Gasilsko dru{tvo Poljane, Geodetski zavod Slovenije, dr. Olga Jan{a Zorn, Manca Juvan, Zvonka Kos, Andrej Kri`, Tomi Lombar, Toma` Lunder, Igor Modic, Branimir Ne{ovi}, Metod Perme, Mavric Pivk, Andreja Senega~nik, dr. Jurij Senega~nik, Shutterstock, Slovenski {olski muzej, Janez Zrnec, Primo` Zrnec Oprema, oblikovanje in prelom Roman Lenar~i~
Izdala in zalo`ila Modrijan zalo`ba, d. o. o. Za zalo`bo Branimir Ne{ovi}
jig
Natisnjeno v Sloveniji Naklada 4500 izvodov
kn
Ljubljana 2016 Deveta, prenovljena izdaja, {esti natis Strokovni svet RS za splo{no izobra`evanje je na 147. seji dne 2. 2. 2012 s sklepom {t. 6130-1/2012/3 potrdil u~benik Dru`ba in jaz 1, Dru`ba za 4. razred osnovne {ole, ki sta ga napisali Maja Umek in Olga Jan{a Zorn.
© Modrijan zalo`ba, d. o. o. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(075.2) UMEK, Maja UMEDružba in jaz 1 : družba za 4. razred osnovne {ole. [U~benik] / Maja Umek, Olga Jan{a Zorn ; [zemljevidi Gregor Markelj, Geodetski zavod Slovenije ; risbe Branka Schwarz ; fotografije arhiv založbe Modrijan … et al.]. – 9., prenovljena izd., 6. natis – Ljubljana : Modrijan, 2016 ISBN 978-961-241-629-4 1. Jan{a-Zorn, Olga 283930368
www.modrijan.si
druzba in jaz 1 ucb_Layout 1 26.4.2016 9:38 Page 3
K AZALO DRU@BA IN JAZ
5
^ETRTO[OLCI ZMOREMO VE^
9 9
a. co m
Moja vloga v {olski skupnosti Znam sodelovati Moje `ivljenje z vrstniki Prijatelji in prijateljstvo Spori in ~ustva Ustrahovanje in nasilne`i
Odvisnostim se moramo upreti
BEREMO IN RI[EMO ZEMLJEVIDE
ar n
Orientacija Na~rt u~ilnice Ri{emo tlorise Pove~ujemo in pomanj{ujemo Ali je moja pot v {olo varna
DRU@INE SKOZI ^AS
14 14 15 17 18 20 20 22 24 26 28 30
Dru`ine se spreminjajo Dru`ine na{ih prastar{ev
30
NA^INI @IVLJENJA
34
jig kn
12
Praznujemo razli~ne praznike Prazniki nas dru`ijo [ege in navade
UPO[TEVAMO PRAVICE LJUDI Kaj potrebujemo in kaj si `elimo Pravice za vse otroke Pravica do imena in dr`avljanstva Pravica do dru`ine Pravica do zdravja Pravica do igre in prijateljev Pravica do izobrazbe 3
32
34 38 40 42 42 44 44 44 45 45 45
druzba in jaz 1 ucb_Layout 1 16.4.2012 10:29 Page 4
Pravica do svojega mnenja in izra`anja Pravica do nenasilnega ravnanja Pravica do posebne skrbi za otroke invalide Pravice prina{ajo dol`nosti
Pravice niso vsem dosegljive
SKRBIMO ZA DOMA^I KRAJ
48 50 50 50 52
a. co m
Doma~i kraj na letalskih fotografijah in na~rtih
46 46 46 47
Letalske fotografije Na~rti in zemljevidi
Lega doma~ega kraja Dejavnosti v doma~em kraju Urejanje skupnega `ivljenja
DOMA^A POKRAJINA
ar n
Kaj je doma~a pokrajina Naravne sestavine pokrajine Naselja v doma~i pokrajini Gospodarske dejavnosti
Kaj pridelujejo v doma~i pokrajini Kaj izdelujejo v doma~i pokrajini
Skrb za okolje Kaj lahko sam stori{ za okolje
jig
VARUJEMO NA[O SKUPNO DEDI[^INO
kn
Sledovi preteklosti v doma~i pokrajini Nastanek na{ih krajev v preteklosti
IZBIRNI TEMI Promet se je spreminjal [olanje v preteklosti
4
54 56 58
60 60 63 66 68 68 70 72 74
76 76 80
84 84 86
druzba in jaz 1 ucb_Layout 1 16.4.2012 10:29 Page 5
Naslov u~benika Dru`ba in jaz ti pove, da se bo{ u~il o dru`bi in spoznaval svojo vlogo v njej. O sebi `e veliko ve{. Tudi o besedi dru`ba bi gotovo znal kaj povedati, saj si rad v veseli in dobri dru`bi. A ta beseda pomeni mnogo ve~ kot prijetno dru`enje znancev.
a. co m
Dru`ba in jaz
Dru`ba so ljudje, ki so med seboj kakor koli povezani. Ve~inoma imajo podobne lastnosti in potrebe. Vsi ljudje smo del ~love{ke dru`be. Prebivalci Slovenije smo tudi del slovenske dru`be.
Dru`bo sestavljajo vsi ljudje.
Nih~e ne more `iveti povsem sam. Z ljudmi, ki jih pozna{, si vselej v kakem razmerju ali odnosu.
kn
jig
ar n
Odnosi med ljudmi pomembno vplivajo na na{a `ivljenja. V dru`ini skrbimo drug za drugega, v {oli se u~imo v skupini in ob pomo~i u~itelja. Za vse svoje potrebe in `elje potrebujemo druge ljudi, saj se brez njih ne moremo oskrbeti s hrano, obleko, ogrevanjem, igra~ami ali zabavo.
5
Dru`ina
druzba in jaz 1 ucb_Layout 1 16.4.2012 10:29 Page 6
Ljudje na ulici
a. co m
V tem {olskem letu bo{ odkrival sedanjost in preteklost na{e dru`be, nekoliko se bo{ seznanil z drugimi dru`bami po svetu.
U~il se bo{ stvari, ki ti bodo pomagale `iveti v dru`bi. Tako bo{ razumel, zakaj, kdaj in kako se je treba postaviti zase, spo{tovati sebe in druge, re{evati spore in podobno.
ar n
Da bo tvoje u~enje ~im uspe{nej{e, se nau~i uporabljati u~benik.
Najprej ga prelistaj. Poi{~i kazalo u~nih tem in si ga oglej. Nato podrobneje poglej zgradbo ene u~ne teme. Opazil bo{, da ima vsaka tema naslov, besedilo in slike, na koncu pa kratek POVZETEK.
jig
Besede, ki niso razlo`ene v besedilu, so pojasnjene v posebni rubriki KAJ POMENI.
kn
Rubrika VE[ VEM prina{a razli~ne zanimivosti. V njej so posamezni zgledi iz `ivljenja ljudi danes ali v preteklosti.
Razred u~encev
6
druzba in jaz 1 ucb_Layout 1 16.4.2012 10:29 Page 7
Tvoj u~benik odlo~ita, da se ne bosta poro~ila, kljub temu pa `ivita skupaj in imata otroke. Tudi to je dru`ina.
D RU@INE SKOZI
Velik dogodek v vsaki dru`ini je rojstvo otroka. [e pred njegovim rojstvom mu dru`inski ~lani izbirajo ime, zanj pripravijo obla~ila in vse potrebno.
^AS
Dru`inski ~lani razli~no do`ivljajo spremembe v svoji dru`ini. V~asih se veselijo, drugi~ so jezni ali ljubosumni, ob bolezni kakega ~lana jih je strah, ob smrti pa so `alostni. Vsem spremembam pa se je s~asoma treba prilagoditi.
Dru`ine se spreminjajo Dru`ina je ena od najstarej{ih oblik skupnega `ivljenja. Njene ~lane povezujejo sorodstvene vezi. ^lani dru`ine dr`ijo skupaj in si med seboj pomagajo. Star{i skrbijo za svoje otroke, jih varujejo in vzgajajo. Otroci po svojih mo~eh sodelujejo pri delu v dru`ini. Tudi ~etrto{olci `e lahko pomagajo tistim ~lanom, ki niso sposobni skrbeti zase. Najlep{e v dru`ini pa je, kadar med njenimi ~lani prevladajo ~ustva topline in ljubezni, kadar se skupaj veselimo, spodbujamo in smo ponosni drug na drugega.
Dojen~ki
a. co m
Dru`ine se razlikujejo tudi po tem, ali je zaposlen samo eden ali oba star{a. Kadar sta zaposlena oba, je nujno, da si pri delu doma pomagata. Pomagati pa morajo tudi otroci.
V preteklosti so bile pri nas pogoste velike raz{irjene dru`ine. V njih so `iveli star{i, otroci, stari star{i ter neporo~ene tete in strici. Danes je takih dru`in malo. Najpogostej{a je dru`ina, v kateri `ivijo le star{i in otroci.
Miha in Ana kot `enin in nevesta (leta 1984)
1984
O~e Miha in mama Ana z Alenko (rojeno 1985)
1985
O~e Miha in mama Ana z Alenko (rojeno 1985) in Petro (rojeno 1990)
1990
Dru`ina se je pove~ala z babico. Priselila se je leta 2000, ko ji je umrl mo`.
Mama Ana in o~e Miha (Alenka si je leta 2008 ustvarila svojo dru`ino in se odselila, Petra {tudira v drugem kraju, babica je umrla).
2000
2009
Otroci hitro rastejo. Ko odrastejo, se navadno odselijo od doma in si ustvarijo svojo dru`ino.
Poroka
Dru`ina nastane tudi takrat, kadar zakonski par, ki nima svojih otrok, posvoji otroka.
Poznamo tudi enostar{evske dru`ine. To so dru`ine, v katerih eden od star{ev ostane sam z otroki. V~asih se star{i razve`ejo in ne `ivijo ve~ skupaj. Tedaj lahko en otrok `ivi pri o~etu, drugi pri materi. Pogosto pa vsi otroci ostanejo pri enem od star{ev.
Dru`ina je oblika skupnega `ivljenja. Njene ~lane povezujejo sorodstvene vezi, skupno `ivljenje, poroka, rojstvo otrok, posvojitev. @ivljenje v dru`ini je prijetno, ~e se imajo dru`inski ~lani radi, se spo{tujejo in si med seboj pomagajo. Vsaka dru`ina se spreminja.
ar n
Dru`ina navadno nastane tako, da se odrasla dekle in fant poro~ita in imata enega ali ve~ otrok. V~asih se dekle in fant 30
Naslov poglavja
Besedilo
Povzetek
Zanimivosti ali zgledi
jig
Naslov teme
kn
Na za~etku {olskega leta navadno razmi{ljamo, kaj vse bomo naredili v novem {olskem letu. @elimo si biti uspe{ni. Dobri nameni nam pomagajo pri napredovanju, vendar radi pozabimo nanje. Zato je dobro, da si jih zapi{emo na ve~ji list. Tak{en opomnik pritrdimo na vidno mesto. Seveda pa nam {e tako dobri nameni na opomnikih ne bodo koristili brez trdne volje, da jih uresni~imo.
zakonski par `ena in mo` razvezati se prekiniti zakonsko zvezo
Dejan si `eli iz dru`be odli~no.
7
31
Razlaga manj znanih besed Slika
druzba in jaz 1 ucb_Layout 1 16.4.2012 10:29 Page 8
Dejanu bo pri u~enju v pomo~ nasvet petih P-jev. Sestavili so ga strokovnjaki, ki so raziskovali, kako se najbolje in najhitreje u~imo.
P P
POMISLI pri zaprtem zvezku in knjigi, kaj ste delali v {oli zadnjo uro.
P
PREBERI pozorno in z razumevanjem snov v u~beniku in zvezku.
P
PONOVI snov ve~krat in na razli~ne na~ine. Zelo dobro je, da si najpomembnej{e besede izpi{e{.
a. co m
PREGLEJ celotno snov v u~beniku in zvezku.
ar n
P
PRELETI celotno snov v u~beniku in zvezku.
jig
K bolj{emu uspehu v {oli pomagajo tudi dobre u~ne navade. Prostor za u~enje in pisanje doma~ih nalog naj bo vedno isti. Najbolje je, da se u~imo vedno ob istem ~asu. Dejan tega ne more zaradi vadbe nogometa, zato si bo naredil urnik u~enja za vsak dan v tednu. Ob ponedeljkih in ~etrtkih se bo za~el u~iti ob dveh, ostale dneve pa ob {tirih.
kn
Od prvega razreda ste se vsi zelo veliko nau~ili, tudi tisti, ki vam u~enje v~asih dela te`ave. Dobro je, da ve~krat pomislite na to, kar `e veste in zmorete narediti. ^etrto{olci zmorete ve~.
opomnik kar nam pomaga, da se ne~esa spomnimo
Ljudje `ivimo v dru`bi.To pomeni, da smo med seboj povezani. Pri predmetu dru`ba bo{ pridobil znanje in spretnosti, ki ti bodo pomagali `iveti v dru`bi. Za uspe{nej{e u~enje najprej dobro spoznaj zgradbo u~benika. K bolj{emu uspehu v {oli in drugod pripomorejo dobre u~ne navade: zbranost in sodelovanje pri pouku ter redno doma~e delo. Doma je najbolje imeti stalen prostor za u~enje in se u~iti ob redno dolo~enem ~asu. Na svoje znanje smo lahko ponosni. 8
druzba in jaz 1 ucb_Layout 1 16.4.2012 10:29 Page 9
^ C ETRTO[OLCI
ZMOREMO VE^
jig
ar n
a. co m
Moja vloga v {olski skupnosti
kn
Petrove vloge
Vsakdo ima v `ivljenju razli~ne vloge. V vsaki vlogi ravnamo druga~e. Peter je sin, vnuk, brat, u~enec, so{olec, v~asih bolnik, kupec, nogometa{ in {e kaj. U~iteljica je u~iteljica samo v {oli. Druga~e je morda mama ali stara mama, prav gotovo pa sodelavka, verjetno tudi voznica, v~asih gledalka v gledali{~u, drugi~ turistka na potovanju in podobno. Vsi pri~akujemo, da ljudje v dolo~enih vlogah ravnajo na dolo~en na~in. Pomisli, kako bi bilo, ~e bi se Peter v {oli obna{al kot nogometa{, do so{olca kot vnuk, v trgovini kot bolnik in do mame kot njen starej{i brat. 9
druzba in jaz 1 ucb_Layout 1 1.8.2017 13:50 Page 10
Ljudje imamo razli~ne vloge, samo kadar smo skupaj z drugimi ljudmi. Kupec ne more{ biti brez prodajalca, prijatelj ne brez prijatelja, vnuk ne brez starih star{ev. V razli~nih skupnostih imamo razli~ne vloge. V dru`inski skupnosti si otrok, v {olski skupnosti u~enec, v gasilskem dru{tvu si gasilec.
a. co m
[ola je skupnost u~encev, u~iteljev ter drugih zaposlenih na {oli. V {olski skupnosti ima{ razli~ne vloge. Vlogo u~enca `e dobro pozna{. V {oli pa si tudi so{olka ali so{olec in z nekaterimi u~enci prijateljica ali prijatelj. V {olski knji`nici ravna{ druga~e kot v jedilnici, telovadnici ali med odmorom na {olskem dvori{~u. Kadar tekmuje{ na med{olskem tekmovanju ali sodeluje{ na krajevni proslavi, si v vlogi predstavnika {ole.
Mladi gasilci
kn
jig
ar n
Pravila in dogovori dolo~ajo ravnanje v posameznih vlogah. V~asih so pravila napisana. Tak{na so prometna pravila. Tudi nekatera {olska pravila so napisana, druga pa so le dogovorjena.
Pravila {olskega reda na O[ [kofljica so objavljena na spletu.
10
druzba in jaz 1 ucb_Layout 1 16.4.2012 10:29 Page 11
V~asih je te`ko razumeti pravila kake skupnosti. Ve~ o pravilih, dogovorih, pravicah in dol`nostih bo{ izvedel v posebnem poglavju.
jig
ar n
a. co m
Pisatelji pi{ejo o najrazli~nej{ih ljudeh in njihovih vlogah. Poklicni igralci igrajo v gledali{~u ali filmu vloge, ki niso iz njihovega obi~ajnega `ivljenja. Zato morajo prej dobro opazovati ljudi in preu~evati njihovo ravnanje v razli~nih vlogah. V ta namen gredo v~asih za nekaj ~asa v zapor, bolni{nico, samostan, med policiste, {portnike in podobno.
vloga
kn
pri~akovano ravnanje posameznika v dolo~enih okoli{~inah (na primer bolnika pri zdravniku) skupnost ve~ ljudi, ki jih povezujejo skupne lastnosti, potrebe, cilji in sestavljajo celoto pravilo kar dolo~a ravnanje v dolo~enih okoli{~inah (na primer prometna pravila za pe{ce) samostan stavba, v kateri `ivijo redovnice ali redovniki, ki so se namenili `iveti posve~eno `ivljenje
Ljudje imamo v razli~nih skupnostih razli~ne vloge. Kadar smo v dolo~eni vlogi, okolica od nas pri~akuje dolo~en na~in ravnanja. Na{e ravnanje dolo~ajo pravila. Lahko so napisana ali dogovorjena. ^e vloge pome{amo, lahko zaidemo v te`ave.
11
druzba in jaz 1 ucb_Layout 1 16.4.2012 10:29 Page 12
Znam sodelovati Sodelovati pomeni, da si z eno ali ve~ osebami pomagamo pri skupnem delu. Delati v skupini pa sploh ni lahko, saj vsak misli po svoje in ima o delu druga~ne zamisli. Nekatere stvari bi radi delali vsi, drugih pa no~e nih~e. Sodelovanja se lahko nau~imo.
Jaz bom pogledala v u~benik.
Preglejte knjige. Jaz bom za~el delati plakat.
Ne, plakat bo naredila Tanja, ker najlep{e ri{e. Najprej pa moramo vsi pregledati knjige.
kn
jig
ar n
Spet knjige, raje bi kaj zaigrali.
a. co m
[tirje u~enci morajo izdelati plakat. Poglejmo, kako so se lotili skupnega dela.
Delo v skupini je uspe{nej{e in hitrej{e, kadar vemo, kako tak{no delo poteka. Dr`ati se moramo dolo~enega zaporedja opravil. Najbolje je, da za zaporedje in ~as posameznih dejavnosti skrbi en u~enec. V skupini skupaj na~rtujemo delo. Treba je razmisliti: IKaj je na{a naloga? IKako bomo na{li odgovore? IKaj bomo potrebovali? IKaj bo kdo naredil? IKoliko ~asa imamo in koliko ga bomo namenili posameznim opravilom? Pri iskanju podatkov vsakdo naredi nekaj: poi{~e ustrezno knjigo, predmet ali prostor ter opazuje, spra{uje, meri, kaj prebere ali dela kaj drugega. 12