9789612416379

ar na .c om

jig

kn

ar na .c om

jig

kn

Kazalo Od zore do mraka

4 6

Tekočine in trdne snovi

8

Sonce in senca

ar na .c om

SNOVI

Snovi v naravi

10

Segrevanje spremeni snovi

12

Magneti

16

PROSTOR

Streha nad glavo

18

Gugalnica in vzvod

KAKO SE GIBLJE

Promet

21

Vozila s kolesi in brez njih

24

Tudi peš se daleč pride

29

KAJ POTUJE

32

Od zbiralnika do pipe

34

Od elektrarne do vtičnice Hrana

36 38

Zrak

40

Kri

42

Sporočila

44

kn

jig

V hišo in iz nje

VSI RAZLIČNI – VSI ŽIVI

Različni, a podobni

46

Zakaj različni

49

Kako različni Kraljestvo rastlin

50 52

Kraljestvo živali

54

Priloge

57

ar na .c om

Sonce in senca

Mateja teče za svojo senco. Kje je sonce, pred njo ali za njo? Nariši sonce v sliko.

2.

Odkljukaj svetila.

3.

V polmračni sobi postavi na mizo baterijsko svetilko in pokončen predmet. Pod predmet daj bel list papirja, tako da na njem opazuješ senco.

jig

1.

kn

Izmeri razdaljo od svetilke do predmeta in dolžino sence na papirju. Nato premakni svetilko za nekaj centimetrov stran od predmeta in znova izmeri dolžino sence na papirju. To nekajkrat ponovi. Vpisuj v tabelo razdalje od svetilke do predmeta in pripadajoče dolžine sence.

Kaj si ugotovil? Čim večja je razdalja od svetilke do predmeta, tem

je senca.

Ali se senca spreminja, če premikaš predmet, svetilka pa ostane na istem mestu?

Razmisli, kaj boš meril, to izmeri in napiši.

5.

Predlagaj več načinov, kako bi razsvetlil temno sobo.

6.

Marko je večji od Ane, Jernej pa manjši. Postavijo se med žaromet in steno tako, da so njihove sence enako velike.

Kje stoji Marko, kje Ana in kje Jernej?

jig

ar na .c om

4.

Na travniku poišči večjo krtino, ali pa na šolskem dvorišču naredi kupček prsti.

S palico naredi 3 cm globoko luknjico in vanjo vtakni termometer.

V sončnem dnevu izmeri temperaturo na njeni prisojni in osojni strani.

kn

7.

Kaj si ugotovil?

Na prisojni strani je temperatura prsti

kot na osojni strani.

Od zore do mraka 1.

V katero smer se vrti Zemlja?

Dan ali noč. Nariši zemljana na slikah Zemlje.

kn

jig

2.

ar na .c om

Sonce vzide na vzhodu in zaide na zahodu.

Označi s puščico smer vrtenja Zemlje.

3.

Iz priloge št. 1 izreži sličice.

Zloži jih v pravilnem vrstnem redu.

Na levem robu jih preluknjaj in poveži z vrvico.

Kaj se spreminja hitro in kaj počasi?

5.

Opiši svoje doživljanje mraka.

kn

jig

ar na .c om

4.

SNOVI

Tekočine in trdne snovi 1.

Različne tekočine različno tečejo.

ar na .c om

Potrebuješ olje, vodo, tekoči detergent za pomivanje posode ali med ter plastične kozarce z enako veliko odprtino na dnu.

Pod kozarec podstavi posodo, kamor se bo tekočina stekala. V kozarce nalij enake količine tekočin in izmeri čas, v katerem stečejo iz njih.

Katera tekočina je najbolj tekoča?

Stolp iz tekočin

jig

2.

Katera najmanj?

kn

Uporabi olje, vodo, tekoči detergent za pomivanje posode, malinov sirup in še kaj.

Tekočine previdno nalij drugo na drugo v prozorno ozko posodo (plastični kozarec).

Kako so se tekočine razporedile?

Najprej napovej, nato poskusi.

Stolp iz tekočin pomešaj in pusti, da se umiri.

Koliko plasti je nastalo?

Kaj misliš, katere tekočine so se združile?

3.

Kaj je najtrše?

ar na .c om

Zberi različne kamnine, kos stekla, jeklen vijak, kovanec, kos bakra, kos svinca in še kaj. Trdoto preizkusiš tako, da po snovi povlečeš s kosom druge snovi. Če je kos, po katerem si vlekel, mehkejši od snovi, s katero vlečeš, nastane na njem raza ali praska. Raz ne moreš več izbrisati.

Premisli, kako boš delal, da boš preizkusil vse snovi.

Po preizkusu uredi snovi po trdoti od najmehkejše do najtrše.

4.

Kaj se na toplem spremeni?

kn

jig

Zberi kose različnih snovi: aluminijasto pločevino, les, gumo, kamen, plastelin, plastiko (jogurtov lonček, kos cevi), vosek in še kaj.

Vse snovi daj v vročo vodo in počakaj 5 minut. Nato vodo odlij.

Ugotovi, kakšne so snovi potem, ko si jih segrel v vroči vodi.

Ali veš, katero od teh snovi so oblikovali s segrevanjem?

SNOVI

Snovi v naravi Ob bregovih potokov, rek, jezer in morja naberi prodnike.

Razvrsti jih po različnih lastnostih.

ar na .c om

1.

Dobro si jih oglej, morda boš videl tudi ostanke školjk ali drugih bitij.

Ali si našel tudi kamnino z zlepljenimi prodniki?

Pri opazovanju uporabi lupo. Opiši to kamnino.

Kalna voda se zbistri.

Ko kalna voda teče po potoku, se čez čas zbistri. Delci v kalni vodi se posedajo in voda postaja vedno bolj bistra.

jig

2.

kn

Poskusi, kako se kalna voda zbistri.

V prozorno posodo stresi nekaj kamenčkov, peska, mivke in prsti, dolij vodo ter dobro premešaj. Počakaj, da se kalna voda zbistri.

Nariši, kako so se razvrstile različne plasti.