9789612416614

a. co m

ar n

NARAVOSLOVJE

jig

za 6. razred osnovne šole

kn

M.. Derma Dermastia, D. Denac, ©. GoriËan, iËan, Repn M. UrbanËiË, T. Vidicc R. Repnik,

001-025-naravoslovje6-jesen.indd 1

2.1.2013 12:29:18

Jaz pa vem, kako rožice cveto …

Naravoslovje za 6. razred osnovne šole

Avtorji Marina Dermastia, Damijan Denac, Špela Goričan, Robert Repnik, Matej Urbančič, Tatjana Vidic Recenzenti mag. Saša Krajšek, dr. Ivan Leban, Matjuša Mihelčič, Barbara Rubin, dr. Daniel Svenšek, dr. Tomaž Verbič, dr. Dominik Vodnik

a. co m

Uredili Marina Dermastia, Katarina Košir

Jezikovni pregled Aleksandra Kocmut, Neža Vilhelm

Fotografije arhiv založbe Modrijan, Bigstock in Shutterstock, arhiv Dravske elektrarne Maribor, arhiv Oceanorchids, Miloš Bartol, Damijan Denac, Marina Dermastia, Špela Goričan, Marijan Grm, Aleš Kladnik, Adrijan Košir, Kim Turk Križanec, Magda Tušek Žnidarič, Maja Ravnikar, Marjana Regvar, Miloš Markič, Maruša Pompe Novak, Manca Pirc, Tom Popit, Robert Repnik, Robert Brus, Dragomir Skaberne, Mirka Trajanova, Tom Turk, Miran Udovc, Tatjana Vidic, Martin Zupančič Ilustracije Aleš Sedmak, Matej Urbančič Oprema in oblikovanje Branka Smodiš Prelom Vilma Zupan

ar n

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2013 Prva izdaja

jig

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na 153. seji dne 13. 12. 2012 s sklepom št. 6130-1/2012/141 potrdil učbenik Jaz pa vem, kako rožice cveto …, učbenik za naravoslovje za šesti razred osnovne šole, ki so ga napisali Marina Dermastia, Damijan Denac, Špela Goričan, Robert Repnik, Matej Urbančič in Tatjana Vidic.

kn

© Modrijan založba, d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2) JAZ pa vem, kako rožice cveto --- : naravoslovje za 6. razred osnovne šole / Marina Dermastia ... [et al.] ; [ilustracije Sedmak Aleš, Urbančič Matej ; fotografije arhiv NIB ... et al.]. 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2013 ISBN 978-961-241-661-4 1. Dermastia, Marina 261986048

www.modrijan.si

001-025-naravoslovje6-jesen.indd 2

10.1.2013 10:16:11

KAZALO JESEN ................................................................................. 5 S spreminjanjem letnih časov se spreminjajo neživi dejavniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Vsi organizmi so zgrajeni iz celic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Energija je uskladiščena v hrani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

ZIMA .................................................................................. 27 28 31 37 43 48

a. co m

Razvoj tal je dolgotrajen proces . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Zemljino površje je sestavljeno iz različnih kamnin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Organizmi so na zimske razmere prilagojeni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Električna energija je zelo uporabna oblika energije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Z odpadki moramo ravnati gospodarno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

POMLAD ............................................................................. 53 Spomladi začnejo rastline ponovno rasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Korenina povezuje rastlino s podzemnim okoljem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Stebla rastlin so zelo raznolika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Zeleni listi so prejemniki sončne svetlobe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Z razmnoževanjem nastajajo novi organizmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Semenke se razvijejo iz semena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

54 57 59 62 65 68

POLETJE .............................................................................. 77

78 82 90 96

ar n

Poleti ima sonce največjo moč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

V naravi vse kroži . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Organizme razvrščamo v skupine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Počitnice so tu! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

KAKO UPORABLJAŠ UČBENIK?

Učbenik sestavljajo štirje sklopi – štirje letni časi. Vsak je razdeljen na posamezna poglavja. V njih so naravoslovne vsebine prepletene, a jih kot rdeča nit povezujejo rastline. Učbenik vsebuje rubrike, ki ti bodo na zanimiv in bogato ilustriran način pomagale pri usvajanju znanj naravoslovja v 6. razredu.

jig

Na zaËetku vsakega poglavja je odlomek iz slovenske proze ali poezije, ki ti pokaže, da naravoslovje najdeš prav v vsem okrog sebe, tudi v knjigah, ki jih prebiraš za domaËe branje, bralno znaËko ali le iz veselja do branja.

Plod P l znanja

S preprostimi poskusi, ki jih lahko izvedeš tudi doma, dejansko preizkusiš ali dopolniš svoje znanje. Opisi poskusov in rezultati, zbrani v Naravoslovnem dnevniku, ti bodo lahko še v poznejših letih predstavljali osnovno naravoslovno znanje.

Č Če si ne zapomniš nič drugega, si zapomni vsaj to! Pri učenju lahko začneš kar pri tej rubriki; pomagala ti bo tudi pri preverjanju, kaj znaš.

kn

Stri S t oreh

Kaleče K al znanje

Tuka najdeš izbirne teme, zanimive primere ali natančnejše Tukaj razlage osnovne vsebine.

Seme S e besede V rubriki spoznaš izvor nekaterih splošno uporabljenih tujih besed v osnovnem besedilu.

001-025-naravoslovje6-jesen.indd 3

Razumeš vse? Prepričaj se tako, da odgovoriš na vprašanja. Če ne gre, pa se vrni nazaj na besedilo poglavja.

2.1.2013 12:29:22

a. co m ar n jig

kn 001-025-naravoslovje6-jesen.indd 4

2.1.2013 12:29:22

a l š a n k o o Ë je mim

kn

jig

ar n

Ivan Minatti

n e s e j

a. co m

To n o

KAJ SPOZNAŠ IN SE NAUČIŠ JESENI S spreminjanjem letnih časov se spreminjajo neživi dejavniki Vsi organizmi so zgrajeni iz celic Energija je uskladiščena v hrani

001-025-naravoslovje6-jesen.indd 5

10.1.2013 10:16:32

S SPREMINJANJEM LETNIH ČASOV SE SPREMINJAJO NEŽIVI DEJAVNIKI

z njimi v hosti smo se skrili in po svoje se uËili.

Tone Pavček, Prvič v šolo

1. september. Počitnic je konec, šolarji se vračate v šolske klopi, vremenoslovci pa pravijo, da je nastopila meteorološka jesen. Njena nedvoumna znamenja so od poletja segreta tla in zato še skoraj poletno topli dnevi.

Kljub temu so jutra že precej hladna, saj so noči vse daljše. Poletnih neviht ni več. Kadar dežuje, dežuje dlje časa. Malo pozneje, odvisno od leta, 22. ali 23. septembra, nastopi jesensko enakonočje, ki označuje začetek astronomske ali koledarske jeseni.

a. co m

Jaz pa tisti dan razreda nisem videl, ne klopi in še dolgo abeceda m so bile mi uce tri;

En dan spomladi in en dan jeseni je Zemlja v takem položaju, da Sonce enako osvetljuje severno in južno poloblo, žarki pa padajo navpično na ekvator. Takrat je med sončnim vzhodom in zahodom 12 ur. To pomeni, da sta noč in dan enako dolga; zato tema dnevoma rečemo spomladansko in jesensko enakonočje.

Po jesenskem enakonočju je dan krajši od noči, po spomladanskem pa obratno.

Meteorologija Me

Izvor strokovnih izrazov Izv

Tako kot besedi meteorologija in astronomija imajo tudi številni drugi strokovni naravoslovni izrazi svoj izvor v klasični grščini ali latinščini. Oba jezika sta danes mrtva. To pomeni, da se ne spreminjata več in ju v šolah učijo taka, kot sta bila v antiki.

Jeziki, ki jih govorimo danes, so živi, kar pomeni, da se ves čas spreminjajo.

Mnogo besed iz tvojega vsakdanjega govora tvoji starši v mladosti niso niti poznali, kaj šele uporabljali. Uporaba mrtvega jezika za kovanje novih strokovnih besed se ti morda zdi nenavadna, vendar ni. Skoraj 2000 let, tja do 17. stoletja, je bila večina znanstvenih besedil napisana v latinščini. Kdor je v tistih časih na univerzi študiral naravoslovje, se je učil iz knjig, napisanih v latinščini.

Večina besedil v teh knjigah pa je vključevala raziskave grških znanstvenikov.

Nove znanstvene izraze kujemo iz latinskih in starogrških besed deloma zaradi tradicije, ki izhaja iz teh starih besedil. Drug pomemben razlog pa je, da se pomen besed iz mrtvega jezika ni spreminjal od časa njihove rabe pred dvema tisočletjema.

jig

ar n

Vremenoslovec je slovenski izraz za meteorologa. Ta se ukvarja z meteorologijo, vedo, ki proučuje ozračje in pojave v njem, skupaj z vremenom in podnebjem.

Beseda ima starogrški izvor. Sestavljena je iz besed meteoron, ki pomeni nekaj, kar je visoko v zraku, in logos, ki pomeni besedo, govor. Vedno, kadar govorimo o meteoroloških letnih časih, so ti povezani z vremenskimi pojavi.

As Astronomija

kn

Besedna zveza astronomska jesen je povezana z astronomijo. To je veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlago pojavov v vesolju.

Beseda je grškega izvora.

Astron pomeni zvezda ali ozvezdje, nomia [nomija], ki se nanaša na zakon, pa urejenost, razporeditev.

Astronomske ali koledarske letne čase določata položaja Sonca in Zemlje, ki kroži okoli Sonca.

Dolžina dneva vpliva na živa bitja Zaradi spreminjanja dolžine dneva se med letom spreminja količina svetlobe, ki nas doseže. Svetloba je pomemben neživi dejavnik. Spreminjanje njene količine zaradi spreminjanja dolžine dneva uravnava številne dejavnosti živih bitij.

Dolžina dneva vpliva na to, kdaj bo posamezna rastlina cvetela. Veliko rastlin, ki jih poznaš, cveti spomladi, nekatere pa cvetijo tudi jeseni. Za te rastline je znak za začetek cvetenja kratek dan. Jeseni cvetijo krizanteme, ki so prav zaradi tega najpogostejše rastline na pokopališčih ob dnevu spomina na mrtve.

6

001-025-naravoslovje6-jesen.indd 6

2.1.2013 12:29:36

dolžina noči

dolžina dneva

a. co m

Božična zvezda krasi naše domove ob božičnih praznikih.

Njeni cvetovi so zelo majhni.

Tisto, kar včasih imenujemo cvet božične zvezde, so obarvani listi, ki se razvijejo okrog cvetov. Božična zvezda je rastlina kratkega dne, ker potrebuje za razvoj cvetov in obarvanje listov manj kot 12 ur dnevne svetlobe.

dolžina noči

dolžina dneva

Krajšanje dneva je znak za ptice selivke, da se začnejo seliti na prezimovališča.

Viri V iri svetlobe, ki nadomeščajo dnevno svetlobo

jig

ar n

D b Da bi človek videl tudi ponoči in imel s tem več možnosti za delo in zabavo je že zelo zgodaj začel uporabljati druge vire svetlobe. Najprej svetlobo ognja, pozneje oljenke, sveče, plinske svetilke, petrolejke in ob koncu 19. stoletja tudi električne žarnice.

kn

Z umetno razsvetljavo je človek opremil tudi dele narave, kjer dnevne svetlobe ni, na primer jame. Ker je svetloba nujna za rast zelenih rastlin, jih globoko v jamah ni. A na umetno osvetljenih delih kraških jam lahko včasih opaziš rastline, ki jim že svetloba reflektorjev zadostuje za rast.

Mnoge rastline, ki jih uporabljamo v naši prehrani ali kot rezano cvetje v šopkih, gojijo v posebnih rastlinjakih, kjer naravne svetlobe ni. To rastlin ne moti. Dokler je osvetlitev primerno močna in ustrezno razporejena, tako da se menjata noč in dan, bodo rastline uspešno rasle in se razvijale.

7

001-025-naravoslovje6-jesen.indd 7

2.1.2013 12:29:37

Ljudje smo svetlobni onesnaževalci

a. co m

Z razvojem umetnih svetlobnih virov smo začeli s svetlobo obremenjevati okolje. Povečala se je količina obcestnih luči, razsvetljenih cerkva, gradov in drugih zgradb, uporabljamo neonske napise in osvetljujemo reklamne plakate. Pri tem svetlobo pogosto usmerimo v nebo, in ne tja, kamor bi bilo zaželeno. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebna poraba energije. Takemu onesnaženju okolja pravimo svetlobno onesnaženje.

Svetlobno onesnaženje je ena izmed težav sodobne družbe.

Negativno vpliva tako na ljudi kot na mnogo živali.

Zaradi svetlobnega onesnaženja se noč lahko spremeni v umeten dan. To ima lahko negativne posledice za okolje in živali ter ljudi, ki tam živijo. Svetlobno onesnaženje negativno vpliva tudi na orientacijo in navade številnih nočnih žuželk in ptic. Te umetne vire svetlobe zamenjujejo za svetlobo zvezd ali odbito svetlobo Sonca z Lune, po kateri se v naravi orientirajo.

ar n

Zaradi svetlobnega onesnaženja prihaja do množičnega poginjanja velikega nočnega pavlinčka. Tega nočnega metulja pri nas skoraj ni več.

kn

jig

Z razsvetljevanjem nočnega neba si zapiramo tudi pogled v vesolje, saj svetlo nebo resno ogroža astronomska opazovanja. Z razkošno zunanjo razsvetljavo pa porabimo vsako leto več električne energije.

Toplotni tok lahko opazuješ, ko se v hladnem dnevu s prijatelji greješ ob ognju. Toplota se od ognja širi v vse smeri proti hladnejšim mestom in pri tem segreje tako nas kot tudi kotliček s hrano.

Toplotni tok je prehajanje toplote Vidna svetloba je del sevanja, ki prihaja na Zemljo s Sonca. Osvetljena telesa sevanje delno vpijejo in se zato segrejejo. Kako hitro in kako močno se segrejejo, je odvisno od količine svetlobe, ki pride od vira svetlobe in tudi od lastnosti teles. Čez dan se zaradi sončnega sevanja segrejejo zrak, tla in zgornje plasti vod. Kadar imajo segreta tla ali voda višjo temperaturo od zraka, toplota iz njih prehaja v zračne plasti nad njimi. Pri tem se zračne plasti še dodatno segrevajo. Takemu prehajanju toplote iz toplejšega območja v hladnejše rečemo toplotni tok.

8

001-025-naravoslovje6-jesen.indd 8

11.1.2013 13:45:43

Toplotni tok v domači kuhinji To

a. co m

Ob navzočnosti odraslega na grelno ploščo štedilnika postavi posodo z vodo.

Vključi štedilnik in pusti, da se voda segreje. Ko štedilnik ugasneš, ostanejo grelna plošča, posoda in voda še nekaj časa topli. Shranili so toploto, ki so jo sprejeli od grelne plošče. Grelna plošča, posoda, voda in hrana se postopoma ohlajajo, ker oddajajo toploto v svojo okolico. Če se dotakneš posode s segreto vodo, tudi ti občutiš toploto, saj se je zgodilo enako – toplota je iz toplejše posode prešla na tvoje roke, ki so hladnejše. Poskus opiši v Naravoslovnem dnevniku.

Toplotni tok poganja razlika v temperaturi

Toplotni tok vedno steče med dvema telesoma, ki imata različni temperaturi. Smer toplotnega toka je vedno od toplejšega telesa proti hladnejšemu. Pri tem se hladnejše telo segreje, toplejše pa ohladi. Toplotni tok je tem večji, čim večja je razlika v temperaturah med hladnim in toplim telesom, ki sta v stiku. Ko imata obe telesi enako temperaturo, se toplotni tok ustavi.

K

ºC

373

100

363

90

353

80

343

70

333

60

323

50

313

40

303

30

293

20

283

10 0

263

–10

Za poskus potrebuješ kovinsko posodo (na primer prazno pločevinko), ki jo postaviš v plastično posodo.

253

–20

243

–30

233

–40

1. V kovinsko posodo nalij vročo vodo do 1 cm pod robom. Pri vlivanju vroče vode pazi, da se ne opariš. Naj ti pomaga kdo od odraslih.

223

–50

213

–60

203

–70

2. Nato v plastično posodo nalij mrzlo vodo, ki sega do roba vode v kovinski posodi.

193

–80

ar n

Toplotni tok teče s toplega na hladno To

273

183

–90

173

–100

vrelišče vode

58 ºC najvišja izmerjena temperatura na Zemlji; El Azizia, Libija, september, 1922 40,61 ºC najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji; Črnomelj, 5. 7. 1950 37 ºC povprečna telesna temperatura

ledišče vode

–49 ºC najnižja izmerjena temperatura v Sloveniji; mrazišče na Komni, 15. 1. 2009 –89 ºC najnižja izmerjena temperatura na Zemlji; Vostok, Antarktika, julij 1983

3. Vsaki 2 minuti s termometrom izmeri temperaturo vode v kovinski in plastični posodi.

jig

4. V Naravoslovnem dnevniku pripravi razpredelnico in nanjo vnesi rezultate meritev. Zapiši, kako se je spreminjala temperatura (T) vode v kovinski in kako v plastični posodi.

Celzijeva in Kelvinova temperaturna lestvica z nekaterimi zanimivimi vrednostmi izmerjenih temperatur. Temperatura 0 K ustreza –273 ºC. To temperaturo imenujemo absolutna ničla.

kn

Za merjenje temperatur uporabljamo stopinjsko temperaturno lestvico

Temperature merimo s termometri, ki imajo temperaturno lestvico razdeljeno na manjše enote – stopinje. V veljavi je več temperaturnih lestvic. V vsakdanjem življenju uporabljamo Celzijevo temperaturno lestvico. Stopinjo v tej lestvici označujemo z oznako °C, kar preberemo »stopinj celzija«. V Celzijevi lestvici ustreza 0 °C tališču ledu, ko se led začne taliti v tekočo vodo; 100 °C pa vrelišču vode, ko voda zavre in se začne spreminjati v vodno paro.

Znanstveniki po dogovoru uporabljajo Kelvinovo temperaturno lestvico. Stopinjo Kelvinove lestvice imenujemo »kelvin« in jo označujemo s črko K.

Pretvori °C v K P Dobro si oglej temperaturni skali na zgornji sliki in v Naravoslovni dnevnik zapiši, koliko K ustreza temperaturi vrelišča in ledišča vode.

9

001-025-naravoslovje6-jesen.indd 9

2.1.2013 12:30:03

Vse okrog nas je snov

a. co m

Vrelišče in tališče, ki ju izmerimo s termometrom, sta le dve lastnosti vode. Voda pa je le ena od snovi, ki sestavljajo prav vse okrog nas. Iz snovi so telesa vseh rastlin in živali, vključno z našimi, kovinska žlica, s katero zajameš sladkor, ki je tudi snov, leseni pult, lonec za kuhanje in svinčnik. Tudi zrak je zmes različnih snovi. Vsaka snov je sestavljena iz delcev.

Snovi se pojavljajo v različnih stanjih

Razporeditve delcev v snovi določa stanje snovi pri določeni temperaturi. Najpogosteje so snovi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju.

delec snovi

a

b

c

ar n

Če so delci urejeni in med seboj močno povezani, je snov v trdnem stanju (a); če pa so delci v snovi šibkeje in neurejeno povezani, je snov v tekočem stanju (b).

To pomeni, da trdno snov lahko dvigneš, tekoča pa ti bo spolzela med prsti.

V plinastem stanju (c) delci med seboj niso več povezani. Plinov marsikdaj ne vidimo in ne čutimo, so pa prav tako resnični kot trdne snovi in tekočine, le da so delci, ki jih sestavljajo, med seboj veliko bolj oddaljeni.

kn

jig

V vseh treh stanjih se delci snovi gibljejo; najbolj v plinastem, v trdnem pa le nihajo. Snov lahko prehaja iz enega stanja v drugo. Na primer, ko se trdna snov stali, preide v tekoče stanje, in ko tekočina zavre, nastane plin.

Ustvari plin Če odpreš steklenico, v kateri je pijača z mehurčki, bodo mehurčki plina iz nje izhajali. Ta plin je ogljikov dioksid.

Ogljikov dioksid lahko pridobiš s poskusom, pri katerem poteče kemijska reakcija. Zanj potrebuješ pomoč odraslega, plastenko, lijak, majhen nenapihnjen balon, kis in malo sode bikarbone.

1. Plastenko napolni s kisom do ene četrtine.

2. S pomočjo lijaka dodaj v balon sodo bikarbono. Previdno natakni balon preko vratu plastenke in pazi, da soda bikarbona ne pade iz njega.

3. Hitro dvigni balon, tako da bo soda bikarbona padla v kis. Kis je kislina, ki reagira s sodo bikarbono, pri reakciji pa se sprosti plin ogljikov dioksid. Mešanica se začne peniti in balon se začne polniti s plinom. Z obrazom se ne približuj balonu, ker lahko poči!

4. Poskus opiši v Naravoslovnem dnevniku.

10

001-025-naravoslovje6-jesen.indd 10

2.1.2013 12:30:04

Voda se v naravi pojavlja v treh stanjih Stanja vode dobro poznaš iz vsakdanjega življenja. Odvisna so od temperature.

Trdnemu stanju vode rečemo led. V ledu so delci vode urejeni.

a. co m

Dež, rosa in celo drobne kapljice vode v megli so vremenski pojavi, pri katerih je voda v tekočem stanju. Prav voda v tekoči obliki pa je izjemnega pomena za življenje. Poleg tega, da v povprečju sestavlja kar 70 % teles vseh živih bitij, voda pomaga po njih prenašati hrano in pline ter iz teles izločati odpadne snovi, ki nastajajo med njihovim delovanjem. Voda živim bitjem tudi pomaga uravnavati telesno temperaturo. Ko se potiš, voda prehaja skozi kožo na površino telesa. Med izhlapevanjem s kože hladi tvoje telo.

a

c

Led se pojavlja v različnih oblikah: kot zrna toče poleti (a), slana jeseni (b) ali kot sneg in ivje (c) pozimi.

jig

ar n

Para je voda v plinastem stanju. Tekoča voda se spreminja v paro, ko vodo segreješ do vrelišča in njeni delci začnejo izhajati iz tekoče vode. Voda, ki izpari, postane del zraka. Vodne pare ne vidimo, saj je brezbarvna.

b

Led na vodi plava, ker je zaradi urejenosti delcev med njimi veliko prostora in ima zato manjšo gostoto kot tekoča voda.

Tekoča voda je izjemnega pomena za vsa živa bitja.

Nad posodo, v kateri vre voda, lahko vidiš drobne kapljice vode, ki nastanejo ob ohlajanju vodne pare.

kn

Tekoča voda prehaja v plinasto stanje tudi z izhlapevanjem. To opaziš, če za nekaj dni na sonce postaviš poln kozarec vode. Čeprav voda v kozarcu ne bo zavrela, bo v njem vsak dan manj vode. Tekoča voda bo izhlapela v vodno paro. Tudi če se oprhaš in se ne obrišeš, se zaradi izhlapevanja kapljice vode na tvoji koži čez čas posušijo. V naravi se nevidna vodna para dviga in se združuje v drobne kapljice, ki jih vidimo kot oblake.

Povezanost delcev snovi določa, ali ima snov obliko Obliko imajo le trdne snovi, na primer posoda, ki jo zgneteš iz plastelina.

Tekočine se obliki take posode prilagajajo. Če vanjo naliješ vodo, bo imela obliko posode, če pa isto vodo preliješ v kozarec, bo dobila obliko kozarca. Plini pa zasedejo celoten prostor, ki jim je na voljo.

11

001-025-naravoslovje6-jesen.indd 11

2.1.2013 12:30:10

Vrsta delcev in razporeditev delcev v snovi določata njene lastnosti

Lastnost krede je drobljivost, ker je iz zelo krhke snovi.

a. co m

Določene lastnosti snovi so povezane s stanjem snovi. Na primer: elastična je lahko le trdna snov. Nekatere lastnosti, kot je gostota, pa lahko pripišemo snovem ne glede na to, v kakšnem stanju so.

Lastnost elastike je, da je elastična, ker ji lahko z raztegovanjem spremenimo obliko, a se vrne v prvotno, ko jo nehamo raztegovati.

Plastelin je gnetljiv in spremenjeno obliko obdrži.

ar n

Topnost je lastnost snovi, da se v neki drugi snovi raztopi. Kuhinjska sol je v vodi topna. To opaziš, ko jo dodaš v juho, v kateri se čez čas raztopi in kristalčkov soli ne vidiš več. Če juho še popopraš, ugotoviš, da poper v juhi ni topen. Hkrati tudi ugotoviš, da ima poper večjo gostoto kot juha, saj se, ko jo premešaš, poper potopi. Gostota snovi je lastnost, ki pove, kolikšna je masa določene prostornine snovi. Morda se sliši zapleteno, a iz izkušnje veš, kaj to pomeni. Z lahkoto, na primer, dvigneš veliko škatlo iz stiropora, a povsem enako velike skale ne moreš niti premakniti. To je zato, ker ima stiropor manjšo gostoto kot skala.

Površina nekaterih snovi se dobro upira poškodbam. To lastnost snovi imenujemo trdota. Najtrša snov je diamant. Z njim lahko režemo druge trde snovi, tako da njegov prah nanesemo na rezalne ploskve žag in svedrov. Diamanti odlično prenašajo tudi glajenje. Brušeni diamanti imajo zato izjemen lesk. Nekateri diamanti prepuščajo svetlobo in so zato prozorni; nekateri pa jo prepuščajo le delno in so prosojni. Diamanti so različnih barv.

kn

jig

Zaradi svojih lastnosti so diamanti med najuporabnejšimi minerali v draguljarstvu in v številnih panogah industrije.

IIz zg grafita so mine svin svinčnikov Čeprav so mine svinčnikov narejene iz grafita, ti ime pove, da so bile včasih iz svinca. Svinčena pisala so uporabljali že v starem Egiptu.

Isti delci, ki sestavljajo diamant, sestavljajo tudi grafit. Ta je zelo mehak, ker so v njem delci razporejeni drugače kot v diamantu.

S preizkušanjem vzorca ugotavljamo lastnosti snovi Lastnosti snovi ugotavljamo tako, da od snovi odvzamemo vzorec in ga preizkusimo. To pomeni, da ti ni treba popiti vsega sveže segretega kakava v skodelici, da ugotoviš, da je tekoč, rjav in vroč. Že čajna žlička kakava je dovolj za opis njegovih lastnosti.

12 2

001-025-naravoslovje6-jesen.indd 12

2.1.2013 12:30:15