9789612416621

jig

ar n

a. co m

Latinščina – gremo naprej

Barbara Bell

kn

Ilustracije Helen Forte

Minimus 2.indd 1

2012.6.28 15:28

Barbara Bell MINIMUS SECUNDUS Latinščina – gremo naprej

© Cambridge University Press 2003 © Ilustracije Helen Forte

a. co m

Ilustrirala Helen Forte

© za slovensko izdajo Modrijan založba, d. o. o., 2012

Prevedel Uroš Martinčič Priredila Uroš Martinčič in Neža Vilhelm Strokovno pregledal dr. Matej Hriberšek Uredila Neža Vilhelm Jezikovni pregled Mija Longyka Tehnično uredil Dušan Obštetar

ar n

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Naklada 1000 izvodov Natisnjeno v Sloveniji Ljubljana 2012 Prva izdaja

Fotografija: stran 37: Nagrobnik vojaka Tita Varija iz Emone, Narodni muzej Slovenije, foto: Tomaž Lauko

kn

jig

Ilustraciji: strani 5 in 13: Iztok Sitar

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.124‘02(075.2)

BELL, Barbara Minimus secundus : latinščina - gremo naprej / Barbara Bell ; ilustracije Helen Forte ; [prevedel Uroš Martinčič]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2012 ISBN 978-961-241-662-1 262029568 www.modrijan.si

Minimus 2.indd 2

2012.6.28 15:28

a. co m

Vsebina

Uvod

4

1 IULIUS, zadnji dnevi v Emoni

6

2 AUGUSTUS, Julij stopi v vojsko Končno vojak Družina se poslovi

kn

jig

13 17

4 OCTOBER, novo življenje v Akvileji

27

Spoznavanje Akvileje Kašča je uničena

20 24 27 31

5 NOVEMBER, novice od blizu in daleč 34 Žalostna novica Pismo iz Dakije

6 DECEMBER, čas za praznovanje Saturnalije so tu Čas je za darila

34 38

41

41 44

7 IANUARIUS, novi začetki 48 Končno napoči veliki dan Družina sprejme dvojčka

48 51

8 FEBRUARIUS, čas je za nekaj grščine 55 Rufova prva ura grščine Ruf se uči grško abecedo

55 59

9 MARTIUS, čudoviti dnevi

63

Dvojčka dobita imeni Čas je za vrnitev domov

Barat bi rad kupil sužnjo Iščemo sužnjo

63 67

71

71 74

11 MAIUS, od starega k novemu

77

12 IUNIUS, velika sprememba za Pandoro

84

Nova vojaška utrdba Nekateri zidarji so boljši kot drugi …

Svoboda

Zabava se nadaljuje

Minimus 2.indd 3

13

20

Naporno potovanje Flavija se ne počuti dobro

10 APRILIS, slovo in dobrodošlica

6 10

3 SEPTEMBER, na poti

ar n

Posebna priložnost Pomembna naloga

Slovar

77 80 84 87 91

2012.6.28 15:28

a. co m

Uvod

ar n

Spomnimo se, da je družina, ki jo bomo spremljali tudi v tej knjigi, živela v Emoni, rimski postojanki na območju današnje Ljubljane. Sem se niso preselili iz Rima, temveč so prišli iz spodnje Germanije (današnje južne Nizozemske).

Očeta Flavija je cesar okoli leta 100 po Kr. poslal sem kot vojaškega poveljnika, sčasoma so se mu pridružili še drugi družinski člani. Kdo pa so bili člani Flavijeve družine?

Pavlina je njegova žena, stara je 37 let.

Njuna hči Flavija ima 21 let.

Starejši sin je Julij, star je 18 let.

Mlajši sin je Ruf in ima 8 let.

Njihov učeni grški suženj Andronik je star 47 let.

Pandora je Pavlinina sužnja, stara je 31 let.

Družinska mačka Bajsa stalno preži na miši ...

kn

jig

Flavij je poveljnik postojanke in je star 45 let.

Keltski suženj Kandid je njihov kuhar, star je 41 let.

Minimus 2.indd 4

... jaz pa sem družinski mišek – Mišek.

2012.6.28 15:28

5

kn

jig

ar n

a. co m

Smo leta 105 po Kr. in sredi poletja zapuščamo Emono, ker čaka Flavija nova služba v Akvileji. Pot do tja je precej dolga, zato bomo morali med potovanjem prenočevati v manjših postajališčih. Še nikoli nisem potoval. Upam, da se ne bom izgubil! Najbrž bo z nami šla tudi Bajsa ... Joj!

Minimus 2.indd 5

Tu bomo živeli.

2012.6.28 15:29

1

Posebna priložnost

a. co m

IULIUS, zadnji dnevi v Emoni

Flavij zapušča Emono, zato so mu vojaki priredili velik sprevod. Tako so se poslovili od njega in njegove družine.

Pompa appropinquat.

Pompa magnifica est!

Ita vero!

2

Paulina et Iulius pompam spectant.

3

Rufe! Equum specta!

ar n

1

Ecce! Pater equitat.

4

jig

Ita vero. Equus praecipuus est!

kn

Rufus Andronicum vocat.

5

Equus splendidus est. Euge!

Pandora Rufum vocat.

Candide! Flavius equitat.

Equus magnificus est!

Andronicus Candidum vocat.

6

Euge! Flavius praefectus optimus est!

Milites appropinquant.

Alii incedunt, alii equitant.

Minimus 2.indd 6

2012.6.28 15:29

7

7

8

Subito clamorem audiunt.

Minimus et Obesa dormiunt.

Euge! Laeti sumus!

Tum Rufus rem explicat.

10

Vale! Gratias tibi agimus!

ar n

9

a. co m

C–c–cur omnes agitati sunt?

Minimus pompam spectat.

Obesa Minimum spectat.

NOVE BESEDE

jig

samostalniki clamorem hrup pompa sprevod praefectus poveljnik

kn

pridevniki agitati vznemirjeni laeti veseli praecipuus poseben, izjemen

glagoli appropinquat se približuje audiunt poslušajo/poslušata equitat jezdi incedunt korakajo

Minimus 2.indd 7

prislova subito nenadoma tum tedaj vprašalnica Cur? Zakaj?

vzkliki Ecce! Glej!

Euge! Hura!

Vale! Zbogom! besedne zveze alii – alii eni – drugi ita vero ja Rem explicat. Pojasni stvar.

2012.6.28 15:29

8

OGLEJMO SI SLOVNICO

a. co m

Najpomembnejša beseda v stavku je glagol, ki nam sporoča, kaj kdo počne.

V latinščini glagoli običajno stojijo na koncu stavkov. Z glagolom smo se srečali že v prvi knjigi (na strani 20).

Pozorno si oglej spodnja stavka. Se spomniš, kaj pomenita? a Minimus pompam spectat. b Paulina et Iulius pompam spectant.

V obeh stavkih je glagol poudarjen. Kot lahko vidiš, spectat pomeni »opazuje«, spectant pa »opazujejo«. Ponovimo! Tudi v latinščini po glagolski končnici razberemo, kdo opravlja dejanje. Zato ni potrebno, da ob glagolu stoji beseda, ki pomeni »on« ali »oni«.

Tu si lahko ogledaš vseh šest latinskih končnic:

spectamus opazujeva/opazujemo spectatis opazujeta/opazujete spectant opazujeta/opazujejo

ar n

specto opazujem spectas opazuješ spectat opazuje

Te oblike nam povedo, da se dejanje odvija zdaj. Pravimo, da je glagol v sedanjem času.

jig

Zapisali smo nekaj glagolov. Prevedi jih in pri tem pazi na končnice. Te nam povedo, kdo opravlja dejanje:

kn

1 equitat 2 appropinquant 3 voco 4 equitamus

5 spectat 6 equito 7 appropinquatis 8 spectatis

9 equitant 10 vocas 11 spectamus 12 appropinquas

Poskusi si zapomniti te končnice, saj z njimi lahko razvozlaš na stotine latinskih glagolov.

Našla pa sem en glagol, ki je nekoliko drugačen.

Oglej si strip na straneh 6 in 7 ter poskusi ugotoviti, kaj pomenijo oblike est, sumus in sunt.

Minimus 2.indd 8

2012.6.28 15:29

9

To so tri oblike glagola »biti«. Temu glagolu moramo nameniti več pozornosti, saj nima enakih oblik kot drugi latinski glagoli – poseben je tudi v drugih jezikih! Spada namreč med nepravilne glagole. sum sem es si est je

RIMSKO POROČILO

Od kri va nje pretek los ti

a. co m

sumus sva/smo estis sta/ste sunt sta/so

ar n

Na začetku drugega stoletja po Kr. je Flavij z družino približno šest let bival v Emoni. Zbiranje podatkov o tedanj em življenju je podobno sestavljanju ogromne sestavljanke.

Arheologi, ki so vodili izkopavanje na območju nekdanje Emone, nam lahko o tej družini povedo veliko. Od krili so namreč mnogo predmetov, ki so pripadali družinskim članom pa tudi drugim ljudem, ki so živeli v rimski postojanki in njeni okolici. Tak o si lahko ogledamo Pavlinine opanke, njen glavnik v škatlici, kjer je tudi precej šivank. Te najdbe so danes na ogled v muzejskih vitrinah.

jig

Arheologi vsako leto znova izkopavaj o na tem

kn

območju. Odkrili so že ostanke stavb, kjer so bivali vojaki, pa tudi hiše, kjer je živela Flavije va družina.

Na podlagi teh so ocenili, kako prosto rna so bila bivališča in kakšna je bila Flavijeva hiš a.

Ko se je družina odpravljala iz Emon e, je Flavij sklenil sežgati svoja zasebna pisma in poročila o delovanju postojanke. Kljub temu lese ne tablice niso bile povsem uničene. Dolgo časa so bile Med parado je Flavijev zakopane, a je arheologom vseeno usp konj nosil takšno elo razbrati sporočila na njih. naglavno okrasje.

Arheologi so naleteli tudi na žrtvenike in nagrobnike, v katere so bili vklesani napisi. Iz njih lahko razberem o dragocene podatke o verovanju ljudi, ki so bivali v postojanki.

Minimus 2.indd 9

2012.6.28 15:29

10

Pomembna naloga Po končani paradi da Flavij vojakom nekaj nenavadnih ukazov.

Milites! Ligna colligite!

2

a. co m

1

Milites in silvam currunt.

Milites ligna truncant.

4

Milites rogum construunt.

Ancillae laridum calidum portant et in rogum fundunt.

kn 7

Omnes flammas spectant. Rufus ad rogum appropinquat.

Minimus 2.indd 10

Nescio!

Tum milites tabulas in rogum iactant.

6

jig

5

Cur hoc facimus?

ar n

3

Milites silices terunt. Subito rogus ardet et tabulae ardent.

8

Rufe! Noli tangere! Huc veni!

Rufus lacrimat.

2012.6.28 15:29

11

NOVE BESEDE

pridevnik calidum vroč zaimek hoc to

glagoli ardet gori currunt tečejo

OGLEJMO SI SLOVNICO

facimus delamo fundunt zlivajo iactant mečejo nescio ne vem terunt krešejo truncant sekajo

a. co m

samostalniki ancillae sužnje laridum mast ligna drva rogum kres silices kresilni kamni silvam gozd tabulas tablice

velelnik Colligite! Zberite!

ar n

Se spomniš, kaj so samostalniki? Pokukaj v prvo knjigo na stran 8. Imena bitij in krajev so lastna imena. V slovenščini jih vedno zapisujemo z veliko začetnico.

Enako pravilo velja tudi v latinščini – Pandora, Rufus in Emona.

Samostalniki imajo lahko v stavkih različne vloge. Poglej v prvo knjigo na strani 69 in 74 in se spomni, katere vloge so to. Posebej pozorni moramo biti tudi na končnice. Se še spomniš, zakaj?

Kres gori.

Vojaki postavijo kres.

jig

Oglej si naslednja stavka: a5 Rogus ardet. a5 Milites rogum construunt.

V prvem stavku je beseda kres osebek, v drugem pa predmet in se mora zato v latinščini spremeniti iz rogus v rogum.

kn

Prepiši naslednje povedi v zvezek in jih prevedi. Nato podčrtaj glagol v latinski in v slovenski povedi. Nazadnje označi še osebek, tako da nadenj zapišeš o, in predmet, tako da nadenj zapišeš p. Prvi primer je že rešen. o p o p 1 Pandora Rufum vocat. = Pandora kliče Rufa.

2 Paulina pompam spectat.

3 Minimus clamorem audit.

4 Iulius rem explicat.

5 Obesa Minimum spectat.

6 Omnes flammas spectant.

7 Milites tabulas iactant.

Minimus 2.indd 11

2012.6.28 15:29

12

Pandora sklene povedati Rufu zgodbico, da bi ga razvedrila. Ker je bil nad parado in prekrasnim konjem izjemno navdušen, mu pove zgodbo o zelo nenavadnem konju.

a. co m

ČUDEŽNI KONJ PEGAZ

kn

jig

ar n

Pred davnimi časi je v Grčiji živel postaven junak, ki mu je bilo ime Belerofont.

Ker pa se je sprl z argoškim kraljem Projtom, ga je ta poslal k svojemu tastu, likijskemu kralju Jobatu. Ta je Belerofontu naložil nekaj groznih nalog. Med drugim je moral pokončati strašno zver Himajro, ki je bruhala ogenj. Imela je levjo glavo, kozje telo in namesto repa kačo. Pustošila je po vsej deželi. Ko se je Belerofont odpravil spat, se je spraševal, le kako bi lahko pokončal tako strahotno bitje. V spanju se mu je prikazala boginja Atena in ob njem pustila zlato uzdo. Ko se je Belerofont prebudil, je uzrl čudovitega krilatega konja.

Imenoval se je Pegaz. Belerofont mu je nadel zlato uzdo, se povzpel nanj in poletel proti nebu ter začel iskati Himajro. Ko jo je naposled zagledal, se je naglo spustil in ji s svinčeno kepo preprečil bruhanje ognja, nato pa ji je odsekal glavo. Belerofont je bil zelo ponosen na svoj uspeh. Sklenil je poleteti na sam vrh Olimpa, kjer so bivali bogovi. Njegova prevzetnost je Zevsa tako ujezila, da je poslal obada, ki je pičil Pegaza. Ta je Belerofonta stresel s svojega hrbta in junak je zgrmel na zemljo.

Zapomni si, da je glagol tista beseda, ki izraža dejanje.

Samostalniki pa poimenujejo bitja, stvari ali pojme.

Minimus 2.indd 12

2012.6.28 15:29