9789612417178

Andrej Krumpak

7

a. co m

STARI IN SREDNJI VEK

kn

jig

ar n

Zgodovina za 7. razred osnovne šole

PRAZGODOVINA ■ PRVE CIVILIZACIJE ■ GRČIJA IN RIM ■ SREDNJI VEK

STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 1

12/08/15 15:15

Stari in srednji vek

Zgodovina za 7. razred osnovne šole Avtor Andrej Krumpak

a. co m

Recenzenta Mitja Dežela, prof., dr. Aleš Maver Tematske karte mag. Mateja Rihtaršič Ilustracije Andreja Peklar, Gregor Markelj (str. 180) Tehnična risba Darko Simeršek Urednici dr. Zala Mikeln, Neža Vilhelm Oprema in oblikovanje Vesna Vidmar Prelom Dušan Obštetar Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 3000 izvodov Ljubljana 2015 Prva izdaja

ar n

Fotografija na ovitku: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na seji dne 31. 7. 2015 s sklepom št. 613-2/2015/94 potrdil učbenik Stari in srednji vek, Zgodovina za 7. razred osnovne šole, ki ga je napisal Andrej Krumpak.

jig

© Modrijan založba, d.o.o.

kn

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)

KRUMPAK, Andrej Stari in srednji vek : zgodovina za 7. razred osnovne šole / Andrej Krumpak ; [tematske karte Mateja Rihtaršič ; ilustracije Andreja Peklar, Gregor Markelj, tehnična risba Darko Simeršek]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2015 ISBN 978-961-241-717-8 265598464

www.modrijan.si

STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 2

12/08/15 15:15

KAZALO PRAZGODOVINA 6 Razvoj človeka 8

a. co m

Življenje v prazgodovini 11 Arheološka najdišča na Slovenskem* 15 Prebivališča prazgodovinskega človeka*

18

Jamske slike*

20

Duhovni svet prazgodovinskega človeka*

22

Situlska umetnost*

24

PRVE CIVILIZACIJE Prve države

Arhitektura in znanost najstarejših civilizacij

26

28 32

ar n

Vera 34 37

Družba in verovanje na območjih stare Indije, Amerike in Kitajske*

41

Piramide in templji*

44

Prve pisave*

46

jig

Stara Indija, Amerika in Kitajska*

GRČIJA IN RIM

48 50

Grške mestne države – polisi

53

Špartanska in atenska družba

57

kn

Prve grške naselbine

Demokracija 60 Znanost in umetnost

63

Grško-perzijske vojne in peloponeška vojna

66

Vzpon Makedonije in Aleksander Veliki

70

Mesto Rim postane država

73

Širjenje rimske države

76

Od republike do cesarstva

81

Rimljani na tleh današnje Slovenije

85

STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 3

12/08/15 15:15

Začetki in širjenje krščanstva

90

Vpliv antične religije na kulturo*

93

Znanost in filozofija*

97 100

Gradbeništvo*

103

Kmetijstvo in obrt*

106

Trgovina in denar*

110

Družina in načini bivanja* Položaj žensk* Suženjstvo*

a. co m

Gledališče*

113 117 120

Grška in rimska vzgoja ter izobraževanje*

123

Pravo*

126

SREDNJI VEK Preseljevanje ljudstev Karolinška država

128

130 134 137

Srednjeveška fevdalna družba

141

Slovenski prostor v Svetem rimskem cesarstvu nemške narodnosti

144

Življenje plemičev in kmetov

149

Pomen srednjeveških samostanov

153

Življenje meščanov

156

jig

ar n

Karantanija, Karniola in Spodnja Panonija

Kultura 160 163

Islam in križarji*

168

Osmanski imperij in Evropa*

171

Indija kot gospodarski in kulturni posrednik med Evropo in Kitajsko*

174

Marco Polo približa Kitajsko Evropi*

177

Mongolsko cesarstvo*

180

Stare kulture Amerike in Afrike*

183

kn

Frankovska, arabska in bizatinska kultura*

* Z zvezdico so označene izbirne teme.

STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 4

12/08/15 15:15

O učbeniku osnovno besedilo

znanje se je prenašalo iz roda v rod, ljudje pa so se veliko naučili pri mumificiranju pokojnikov. Znali so zdraviti zlome, oskrbeti rane, uravnavati telesno temperaturo in meriti srčni utrip.

Prebivalci Mezopotamije so razvili merski sistem. Med prvi­ mi so uporabljali kolo, kar je močno vplivalo na gospodarstvo in vojskovanje. Tudi lončarsko vreteno je izum teh civilizacij.

Na območju vzhodnega Sredozemlja so bili v razvoju zna­ nosti vodilni Feničani. Znanje astronomije, ki so ga verjetno povzemali po Babiloncih, jim je pomagalo pri daljših plovbah.

Dosegli so visoko raven znanja matematike in geometrije, ki so ga uporabljali pri gradnji mest.

Imena dnevov Babilonci so poleg Sonca in Lune že v 2. tisočletju pr. n. št. poznali pet planetov. Vsakemu od teh nebesnih teles so namenili en dan.

Tako je nastal teden.

33

a. co m

Prve pisave Zaradi potrebe po ohranjanju podatkov so civilizacije rodovit­ nega polmeseca razvile pisave. Prvi so že v 4. tisočletju pr. n. št. uporabljali pisavo Sumerci. To je bil podobopis, ki se je na ob­ močju Mezopotamije postopoma razvil v zlogovno pisavo – kli­ nopis. Egipčani so uporabljali hieroglife, Feničani pa so razvili črkopis, pisavo iz črk.

Prve pisave so omogočale tudi zapis in ohranitev nekaterih pomembnih literarnih in znanstvenih dosežkov.

razlage manj znanih izrazov vprašanja

ArheološkA nAjdiščA nA SlovenSkem

Na območju rodovitnega polmeseca so vladarji gradili veličastne zgradbe, s ka­ terimi so kazali moč in bogastvo. Posebej izstopajo piramide v Egiptu. Na celot­ nem območju so gradili različne templje in palače. Te zgradbe so bile natančno načrtovane in zgrajene večinoma iz kamna. Egipčani in ljudstva Mezopotamije so razvili matematiko, astronomijo in medicino. Z njimi so se ukvarjali tudi Feni­ čani. Vse znanosti so se razvijale na podlagi opazovanj in praktičnih potreb. Po­ treba po ohranjevanju podatkov je spodbudila tudi razvoj pisave. V Mezopota­ miji se je uveljavil klinopis, v Egiptu hieroglifi, Feničani pa so razvili prvi črkopis.

IzbIrNe TeMe

15

Izbirne teme so označene s sivo barvo.

kn

jig

Starejša kamena doba

Ahmesov priročnik na papirusu je eden prvih egipčanskih matematičnih priročnikov.

1. Katere veličastne zgradbe so gradili na območju rodovitnega polmeseca in čemu so bile namenjene?

V kateri pisavi je napisan Ahmesov priročnik?

2. Razloži vzroke za razvoj matematike, astronomije in medicine na območju rodovitnega polmeseca.

3. Znanje matematike, ki so ga imeli že Egipčani, primerjaj s svojim znanjem matematike.

ar n

povzetek

mumificiranje – pripravljanje trupla s sušenjem in drugimi postopki tako, da je odporno proti razpadanju egiptolog – strokovnjak za staroegiptovsko zgodovino, kulturo in jezik hieroglifi – znaki staroegiptovske slikovne pisave

Prazgodovinska najdišča na Slovenskem

najstarejše sledi bivanja človeka pri nas so odkrili na Pivškem v jami Lozi pri Orehku. v jami Divje babe I so našli domnevno najstarejšo koščeno piščal na svetu. Stara naj bi bila okoli 55 000 let. nekatere najdbe v jami so stare tudi do 80 000 let.

Arheologi so naleteli na lepo ohranjena ognjišča, precej koščenega orodja in številne kosti jamskega medveda.

Piščal iz jame Divje babe I (Narodni muzej Slovenije)

STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 5

Iz katerega prazgodovinskega obdobja je na našem ozemlju največ arheoloških najdišč?

vprašanje, povezano s sliko ali zanimivostjo

Srečko Brodar (1893–1987) Bil je naravoslovec, paleontolog, geolog in arheolog. je prvi raziskovalec starejše kamene dobe pri nas. leta 1928 je med sprehodom pod olševo odkril skalno vdolbino, za katero se je kasneje pokazalo, da skriva prave zaklade iz kamene dobe. njegova odkritja v Potočki zijalki so vzbudila zanimanje znanstvenikov po svetu, saj so pomagala razložiti življenje človeka v Srednji evropi med zadnjo ledeno dobo.

zanimivost, kratek odlomek iz virov ali odlomek iz drugih besedil

19/08/15 11:10

a. co m ar n jig

kn

Vhod v Potočko zijalko

okoli 2 milijona let pr. n. št.: spretni človek

3.5 mio. okoli 3,5 milijona let pr. n. št.: avstralopitek

STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 6

2 mio.

1.9 mio.

okoli 1,9 milijona let pr. n. št.: pokončni človek

400 000 okoli 400 000 let pr. n. št.: uporaba ognja

12/08/15 15:15

kn

jig

ar n

a. co m

PRAZGODOVINA

PRAZGODOVINA

okoli 150 000 let pr. n. št.: neandertalec 150 000

100 000 okoli 100 000 let pr. n. št.: homo sapiens

STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 7

10 000 okoli 10 000 let pr. n. št.: konec zadnje ledene dobe

9000

8000

7000

6000

5000

okoli 5000 let pr. n. št.: začetek kovinskih dob

4000

3000

2000

1000

okoli leta 1000 pr. n. št.: začetek železne dobe

12/08/15 15:15

Razvoj človeka

8

Kaj je prazgodovina

Delitev prazgodovine

STAREJŠA KAMENA DOBA

MLAJŠA KAMENA DOBA

ok. 10 000 pr. n. št.

BAKRENA IN BRONASTA DOBA

ok. 5000 pr. n. št.

ŽELEZNA DOBA

1000 pr. n. št.

jig

a. co m

ar n

Kako dolga so bila posamezna prazgodovinska obdobja?

Človekovo zgodovino delimo na več obdobij, ki jih zamejujejo prelomni dogodki oziroma spremembe, ki so pomembno vplivale na življenje ljudi. Prazgodovina je najstarejše in najdaljše obdobje človekove zgodovine. Prvi človekovi predniki so se po­javili pred približno 3,5 milijona let, kar velja za začetek tega obdobja. Prazgodovina je trajala vse do nastanka prvih držav in iznajdbe pisave v 4. tisočletju pr. n. št., vmes pa se je zvrstilo več ledenih dob in otoplitev. Življenje v prazgodovini preučujemo na podlagi predmetov, ki so se ohranili do danes in jih imenujemo materialni viri. To so kosti oziroma fosilni ostanki ljudi in živali, orodje in orožje, kultni predmeti in pripomočki za vsakdanjo rabo, ostanki bivališč, jamske slike idr.

Tudi prazgodovino delimo na več obdobij glede na snovi, iz katerih je bilo izdelano orodje: na starejšo kameno dobo ali paleolitik, mlajšo kameno dobo ali neolitik ter kovinske dobe – bakreno, bronasto in železno dobo.

kn

Od avstralopiteka do neandertalca

Stopinje avstralopitekov v okamnelem vulkanskem prahu Zakaj so se lahko stopinje ohranile več kot tri milijone let?

STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 8

Pred približno desetimi milijoni let so začele goste gozdove v vzhodni Afriki izrinjati travnate planjave – savane. Nekatere vrste opic so si pri iskanju hrane v savanah pomagale tako, da so hodile pokonci. Iz njih so se pred približno štirimi milijoni let razvili prvi človečnjaki ali hominidi. Imeli so večje možgane in pokončnejšo držo kot njihovi predniki. Prve človečnjake so znanstveniki poimenovali avstralopiteki ali »južne opice«, vzhodno Afriko pa so označili kot »zibelko človeštva«.

Nekateri človečnjaki so se podnebnim spremembam prilagajali bolje kot drugi. Eden izmed najbolj prilagodljivih je bil spretni človek ali Homo habilis, ki je živel v Afriki pred dvema milijonoma let.

Prvi človekov prednik, ki se je naselil tudi zunaj Afrike, pa je bil pokončni človek ali Homo erectus. Živel je v času od približno­

12/08/15 15:15

Človečnjakinja Lucy Leta 1974 so arheologi v Etiopiji izkopali del okostja predstavnice avstralopiteka, ki se strokovno imenuje Australopithecus afarensis.

Bila je zelo nizke rasti, z izrazitimi nadočesnimi loki in zelo močnimi čeljustmi. Hodila naj bi pokonci.

Strokovnjaki so ocenili, da je živela pred več kot tremi milijoni let, in jo imenovali AL 288-1. Nadeli so ji tudi ljubkovalno ime Lucy, po skladbi Lucy in the Sky with Diamonds legendarne britanske skupine The Beatles, ki so jo arheologi poslušali ravno v času odkritja njenega okostja.

9

jig

ar n

a. co m

1,6 milijona let do okoli 200 000 let pr. n. št. Njegove ostanke so našli na Kitajskem, v Izraelu in na Javi. Bil je pre­cej razvitejši in višji od spretnega človeka. Hodil je vzravna­no in uporabljal več različnega kamnitega orodja pa tudi ogenj. Dobro se je prilagajal podnebnim razmeram Afrike, Azije in Evrope.

Pred približno 250 000 leti so se ljudje popolnoma prila­ godili razmeram v mrzlih obdobjih. Tak je bil neandertalec, pripadnik podvrste sodobnega človeka, ki je poseljeval širše zaledje Sredozemlja in Srednjo Evropo. Imenuje se po najdišču­ Neandertal v Nemčiji, kjer so izkopali okostje, staro okoli 150 000 let. Neandertalec je bil nizke rasti in kratkih udov. Do nedavnega je veljal za popolnega divjaka, novejša izkopava­nja pa ga kažejo v drugačni luči. Živel je v skupnosti, skrbel za pohabljene, pokopaval mrtve in se udeleževal verskih ob­ redov. Iz nepojasnjenih razlogov je pred približno 30 000 leti izumrl. Najbližje najdišče ostankov njegovih kosti je Krapina na Hrvaškem.

Rekonstrukcija družine neandertalcev iz Krapine

kn

Razvoj sodobnega človeka Nekaj tisoč let pred izginotjem si je neandertalec delil življenjski prostor s kromanjoncem. Ta se je pojavil pred približno 40 000 leti in že velja za mislečega človeka – Homo sapiensa.

Imenuje se po najdišču Cro-Magnon v Franciji. Bil je zelo podoben sodobnemu človeku, le da je bil nižji in je imel močnejše kosti. Spretno je izdeloval in uporabljal lok, puščico, kopje in harpuno. Lovil je načrtno in premišljeno. Uspešnejši lov in zato boljše možnosti za preživetje ter širjenje po svetu mu je omo­gočil tudi govor.

STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 9

Orodje, izkopano v prekmurskih najdiščih (Pomurski muzej Murska Sobota) Iz česa je orodje na sliki?

12/08/15 15:16

Uporaba ognja

10

a. co m

Že pokončni človek je znal uporabljati ogenj. Pot do njegove zavestne uporabe je bila precej dolga – šele pred približno 400 000 leti ga je človeku uspelo zanetiti in obvladovati, kar je močno spremenilo njegovo življenje. Z ognjem se je grel, se obvaroval pred divjimi zvermi, najpomembnejše pa je bilo, da si je na njem pripravljal hrano. Pečeno ali kuhano meso je bilo okusnejše, laže ga je bilo zgristi in pojesti.

ar n

Razvoj človeka

pokončni človek neandertalec (Homo erectus)

misleči človek (Homo sapiens)

jig

avstralopitek spretni človek

(Homo habilis)

kn

savana – travnata pokrajina z redkim drevjem v tropskih krajih harpuna – suličasta palica z vrvjo za ribolov

1. Zakaj vzhodni Afriki pravimo »zibelka človeštva«?

2. Naštej prednike sodobnega človeka.

3. Kako je ogenj vplival na razvoj človeka?

Prazgodovina je najstarejše in najdaljše zgodovinsko obdobje. Delimo jo na starejšo in mlajšo kameno dobo ter kovinske dobe. Prvi človečnjaki, avstralopite­ ki, so se pojavili v začetku starejše kamene dobe. V Afriki sta najbolj napredova­ la spretni in pokončni človek, ki se je prvi naselil zunaj Afrike. Evropo je širše poselil neandertalec, pozneje pa misleči človek. Človek se je nenehno prilagajal naravnim razmeram. Njegovo življenje je močno spremenila uporaba ognja.

STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 10

12/08/15 15:16

Življenje v prazgodovini

11

Lov in nabiralništvo

a. co m

V starejši kameni dobi so se ljudje preživljali z lovom in nabiralništvom. Uporabljali so preprosto orožje in se pri lovu združevali v skupine – horde. Lovili so divje živali, kot so mamuti, jamski medvedi, jeleni, bizoni, pa tudi kuščarje in miši. Poleg tega so uživali še mrhovino, ki so jo pustile zveri. Nabirali pa so sadeže, semena, korenine, zelišča in tudi med divjih čebel, ličinke, žabe.

Lov in nabiralništvo kot glavni vir preživljanja sta se ohranila tudi v mlajši kameni dobi in kovinskih dobah.

Opiši lov na mamuta, pomagaj si s sliko.

jig

ar n

Ali se ljudje z lovom in nabiralništvom ukvarjajo tudi danes?

Lov na mamuta

kn

Prvo orodje in orožje

Človek se je naučil kamnine ločevati po trdoti. Večji kos mehkejšega kamna je razklal s tršim kamnom in priostril robove.

Tako je oblikoval pestnjak. Z njim je dolbel, strgal in tolkel, lah­ko pa ga je uporabil tudi za lov na manjše živali.

Proti koncu starejše kamene dobe je bilo orodje že natančne­ je izdelano. Neandertalec je znal izdelovati in uporabljati kam­ nite sekire. Kamen je obdelal v obliki sekala in ga privezal na palico. Zelo spretno je izdeloval kamnite osti za puščice. Različ­ ne pripomočke je izdeloval tudi iz kosti, školjčnih lupin in lesa.

STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 11

Pestnjak Od kod po tvojem mnenju izvira beseda pestnjak?

12/08/15 15:16

Poleg lokov in puščic so ljudje izdelovali tudi drugo orožje, kot so koščene harpune in kamniti noži, pri šivanju pa so uporabljali šila.

12

Prva naselja

a. co m

kn

jig

ar n

Katere predele Evrope je v času ledenih dob prekrival led?

Pred okoli 12 000 leti, ko se je končala zadnja ledena doba, so se zaradi otoplitev pojavile številne nove vrste rastlin in živali. Ljudem se ni bilo več treba nenehno seliti. Začeli so graditi naselja ter se ukvarjati s poljedel­ stvom in živinorejo. V mlajši kameni dobi so še vedno večinoma uporabljali kamnito orodje.

Površje Evrope v zadnji ledeni dobi

STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 12

12/08/15 15:16