Andrej Krumpak
7
a. co m
STARI IN SREDNJI VEK
kn
jig
ar n
Zgodovina za 7. razred osnovne šole
PRAZGODOVINA ■ PRVE CIVILIZACIJE ■ GRČIJA IN RIM ■ SREDNJI VEK
STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 1
12/08/15 15:15
Stari in srednji vek
Zgodovina za 7. razred osnovne šole Avtor Andrej Krumpak
a. co m
Recenzenta Mitja Dežela, prof., dr. Aleš Maver Tematske karte mag. Mateja Rihtaršič Ilustracije Andreja Peklar, Gregor Markelj (str. 180) Tehnična risba Darko Simeršek Urednici dr. Zala Mikeln, Neža Vilhelm Oprema in oblikovanje Vesna Vidmar Prelom Dušan Obštetar Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o. Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 3000 izvodov Ljubljana 2015 Prva izdaja
ar n
Fotografija na ovitku: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na seji dne 31. 7. 2015 s sklepom št. 613-2/2015/94 potrdil učbenik Stari in srednji vek, Zgodovina za 7. razred osnovne šole, ki ga je napisal Andrej Krumpak.
jig
© Modrijan založba, d.o.o.
kn
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)
KRUMPAK, Andrej Stari in srednji vek : zgodovina za 7. razred osnovne šole / Andrej Krumpak ; [tematske karte Mateja Rihtaršič ; ilustracije Andreja Peklar, Gregor Markelj, tehnična risba Darko Simeršek]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2015 ISBN 978-961-241-717-8 265598464
www.modrijan.si
STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 2
12/08/15 15:15
KAZALO PRAZGODOVINA 6 Razvoj človeka 8
a. co m
Življenje v prazgodovini 11 Arheološka najdišča na Slovenskem* 15 Prebivališča prazgodovinskega človeka*
18
Jamske slike*
20
Duhovni svet prazgodovinskega človeka*
22
Situlska umetnost*
24
PRVE CIVILIZACIJE Prve države
Arhitektura in znanost najstarejših civilizacij
26
28 32
ar n
Vera 34 37
Družba in verovanje na območjih stare Indije, Amerike in Kitajske*
41
Piramide in templji*
44
Prve pisave*
46
jig
Stara Indija, Amerika in Kitajska*
GRČIJA IN RIM
48 50
Grške mestne države – polisi
53
Špartanska in atenska družba
57
kn
Prve grške naselbine
Demokracija 60 Znanost in umetnost
63
Grško-perzijske vojne in peloponeška vojna
66
Vzpon Makedonije in Aleksander Veliki
70
Mesto Rim postane država
73
Širjenje rimske države
76
Od republike do cesarstva
81
Rimljani na tleh današnje Slovenije
85
STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 3
12/08/15 15:15
Začetki in širjenje krščanstva
90
Vpliv antične religije na kulturo*
93
Znanost in filozofija*
97 100
Gradbeništvo*
103
Kmetijstvo in obrt*
106
Trgovina in denar*
110
Družina in načini bivanja* Položaj žensk* Suženjstvo*
a. co m
Gledališče*
113 117 120
Grška in rimska vzgoja ter izobraževanje*
123
Pravo*
126
SREDNJI VEK Preseljevanje ljudstev Karolinška država
128
130 134 137
Srednjeveška fevdalna družba
141
Slovenski prostor v Svetem rimskem cesarstvu nemške narodnosti
144
Življenje plemičev in kmetov
149
Pomen srednjeveških samostanov
153
Življenje meščanov
156
jig
ar n
Karantanija, Karniola in Spodnja Panonija
Kultura 160 163
Islam in križarji*
168
Osmanski imperij in Evropa*
171
Indija kot gospodarski in kulturni posrednik med Evropo in Kitajsko*
174
Marco Polo približa Kitajsko Evropi*
177
Mongolsko cesarstvo*
180
Stare kulture Amerike in Afrike*
183
kn
Frankovska, arabska in bizatinska kultura*
* Z zvezdico so označene izbirne teme.
STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 4
12/08/15 15:15
O učbeniku osnovno besedilo
znanje se je prenašalo iz roda v rod, ljudje pa so se veliko naučili pri mumificiranju pokojnikov. Znali so zdraviti zlome, oskrbeti rane, uravnavati telesno temperaturo in meriti srčni utrip. Prebivalci Mezopotamije so razvili merski sistem. Med prvi mi so uporabljali kolo, kar je močno vplivalo na gospodarstvo in vojskovanje. Tudi lončarsko vreteno je izum teh civilizacij. Na območju vzhodnega Sredozemlja so bili v razvoju zna nosti vodilni Feničani. Znanje astronomije, ki so ga verjetno povzemali po Babiloncih, jim je pomagalo pri daljših plovbah. Dosegli so visoko raven znanja matematike in geometrije, ki so ga uporabljali pri gradnji mest.
Imena dnevov Babilonci so poleg Sonca in Lune že v 2. tisočletju pr. n. št. poznali pet planetov. Vsakemu od teh nebesnih teles so namenili en dan. Tako je nastal teden.
33
a. co m
Prve pisave Zaradi potrebe po ohranjanju podatkov so civilizacije rodovit nega polmeseca razvile pisave. Prvi so že v 4. tisočletju pr. n. št. uporabljali pisavo Sumerci. To je bil podobopis, ki se je na ob močju Mezopotamije postopoma razvil v zlogovno pisavo – kli nopis. Egipčani so uporabljali hieroglife, Feničani pa so razvili črkopis, pisavo iz črk. Prve pisave so omogočale tudi zapis in ohranitev nekaterih pomembnih literarnih in znanstvenih dosežkov.
razlage manj znanih izrazov vprašanja
ArheološkA nAjdiščA nA SlovenSkem
Na območju rodovitnega polmeseca so vladarji gradili veličastne zgradbe, s ka terimi so kazali moč in bogastvo. Posebej izstopajo piramide v Egiptu. Na celot nem območju so gradili različne templje in palače. Te zgradbe so bile natančno načrtovane in zgrajene večinoma iz kamna. Egipčani in ljudstva Mezopotamije so razvili matematiko, astronomijo in medicino. Z njimi so se ukvarjali tudi Feni čani. Vse znanosti so se razvijale na podlagi opazovanj in praktičnih potreb. Po treba po ohranjevanju podatkov je spodbudila tudi razvoj pisave. V Mezopota miji se je uveljavil klinopis, v Egiptu hieroglifi, Feničani pa so razvili prvi črkopis.
IzbIrNe TeMe
15
Izbirne teme so označene s sivo barvo.
kn
jig
Starejša kamena doba
Ahmesov priročnik na papirusu je eden prvih egipčanskih matematičnih priročnikov.
1. Katere veličastne zgradbe so gradili na območju rodovitnega polmeseca in čemu so bile namenjene? V kateri pisavi je napisan Ahmesov priročnik? 2. Razloži vzroke za razvoj matematike, astronomije in medicine na območju rodovitnega polmeseca. 3. Znanje matematike, ki so ga imeli že Egipčani, primerjaj s svojim znanjem matematike.
ar n
povzetek
mumificiranje – pripravljanje trupla s sušenjem in drugimi postopki tako, da je odporno proti razpadanju egiptolog – strokovnjak za staroegiptovsko zgodovino, kulturo in jezik hieroglifi – znaki staroegiptovske slikovne pisave
Prazgodovinska najdišča na Slovenskem
najstarejše sledi bivanja človeka pri nas so odkrili na Pivškem v jami Lozi pri Orehku. v jami Divje babe I so našli domnevno najstarejšo koščeno piščal na svetu. Stara naj bi bila okoli 55 000 let. nekatere najdbe v jami so stare tudi do 80 000 let. Arheologi so naleteli na lepo ohranjena ognjišča, precej koščenega orodja in številne kosti jamskega medveda.
Piščal iz jame Divje babe I (Narodni muzej Slovenije)
STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 5
Iz katerega prazgodovinskega obdobja je na našem ozemlju največ arheoloških najdišč?
vprašanje, povezano s sliko ali zanimivostjo
Srečko Brodar (1893–1987) Bil je naravoslovec, paleontolog, geolog in arheolog. je prvi raziskovalec starejše kamene dobe pri nas. leta 1928 je med sprehodom pod olševo odkril skalno vdolbino, za katero se je kasneje pokazalo, da skriva prave zaklade iz kamene dobe. njegova odkritja v Potočki zijalki so vzbudila zanimanje znanstvenikov po svetu, saj so pomagala razložiti življenje človeka v Srednji evropi med zadnjo ledeno dobo.
zanimivost, kratek odlomek iz virov ali odlomek iz drugih besedil
19/08/15 11:10
a. co m ar n jig
kn
Vhod v Potočko zijalko
okoli 2 milijona let pr. n. št.: spretni človek
3.5 mio. okoli 3,5 milijona let pr. n. št.: avstralopitek
STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 6
2 mio.
1.9 mio.
okoli 1,9 milijona let pr. n. št.: pokončni človek
400 000 okoli 400 000 let pr. n. št.: uporaba ognja
12/08/15 15:15
kn
jig
ar n
a. co m
PRAZGODOVINA
PRAZGODOVINA
okoli 150 000 let pr. n. št.: neandertalec 150 000
100 000 okoli 100 000 let pr. n. št.: homo sapiens
STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 7
10 000 okoli 10 000 let pr. n. št.: konec zadnje ledene dobe
9000
8000
7000
6000
5000
okoli 5000 let pr. n. št.: začetek kovinskih dob
4000
3000
2000
1000
okoli leta 1000 pr. n. št.: začetek železne dobe
12/08/15 15:15
Razvoj človeka
8
Kaj je prazgodovina
Delitev prazgodovine
STAREJŠA KAMENA DOBA
MLAJŠA KAMENA DOBA
ok. 10 000 pr. n. št.
BAKRENA IN BRONASTA DOBA
ok. 5000 pr. n. št.
ŽELEZNA DOBA
1000 pr. n. št.
jig
a. co m
ar n
Kako dolga so bila posamezna prazgodovinska obdobja?
Človekovo zgodovino delimo na več obdobij, ki jih zamejujejo prelomni dogodki oziroma spremembe, ki so pomembno vplivale na življenje ljudi. Prazgodovina je najstarejše in najdaljše obdobje človekove zgodovine. Prvi človekovi predniki so se pojavili pred približno 3,5 milijona let, kar velja za začetek tega obdobja. Prazgodovina je trajala vse do nastanka prvih držav in iznajdbe pisave v 4. tisočletju pr. n. št., vmes pa se je zvrstilo več ledenih dob in otoplitev. Življenje v prazgodovini preučujemo na podlagi predmetov, ki so se ohranili do danes in jih imenujemo materialni viri. To so kosti oziroma fosilni ostanki ljudi in živali, orodje in orožje, kultni predmeti in pripomočki za vsakdanjo rabo, ostanki bivališč, jamske slike idr. Tudi prazgodovino delimo na več obdobij glede na snovi, iz katerih je bilo izdelano orodje: na starejšo kameno dobo ali paleolitik, mlajšo kameno dobo ali neolitik ter kovinske dobe – bakreno, bronasto in železno dobo.
kn
Od avstralopiteka do neandertalca
Stopinje avstralopitekov v okamnelem vulkanskem prahu Zakaj so se lahko stopinje ohranile več kot tri milijone let?
STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 8
Pred približno desetimi milijoni let so začele goste gozdove v vzhodni Afriki izrinjati travnate planjave – savane. Nekatere vrste opic so si pri iskanju hrane v savanah pomagale tako, da so hodile pokonci. Iz njih so se pred približno štirimi milijoni let razvili prvi človečnjaki ali hominidi. Imeli so večje možgane in pokončnejšo držo kot njihovi predniki. Prve človečnjake so znanstveniki poimenovali avstralopiteki ali »južne opice«, vzhodno Afriko pa so označili kot »zibelko človeštva«. Nekateri človečnjaki so se podnebnim spremembam prilagajali bolje kot drugi. Eden izmed najbolj prilagodljivih je bil spretni človek ali Homo habilis, ki je živel v Afriki pred dvema milijonoma let. Prvi človekov prednik, ki se je naselil tudi zunaj Afrike, pa je bil pokončni človek ali Homo erectus. Živel je v času od približno
12/08/15 15:15
Človečnjakinja Lucy Leta 1974 so arheologi v Etiopiji izkopali del okostja predstavnice avstralopiteka, ki se strokovno imenuje Australopithecus afarensis. Bila je zelo nizke rasti, z izrazitimi nadočesnimi loki in zelo močnimi čeljustmi. Hodila naj bi pokonci. Strokovnjaki so ocenili, da je živela pred več kot tremi milijoni let, in jo imenovali AL 288-1. Nadeli so ji tudi ljubkovalno ime Lucy, po skladbi Lucy in the Sky with Diamonds legendarne britanske skupine The Beatles, ki so jo arheologi poslušali ravno v času odkritja njenega okostja.
9
jig
ar n
a. co m
1,6 milijona let do okoli 200 000 let pr. n. št. Njegove ostanke so našli na Kitajskem, v Izraelu in na Javi. Bil je precej razvitejši in višji od spretnega človeka. Hodil je vzravnano in uporabljal več različnega kamnitega orodja pa tudi ogenj. Dobro se je prilagajal podnebnim razmeram Afrike, Azije in Evrope. Pred približno 250 000 leti so se ljudje popolnoma prila godili razmeram v mrzlih obdobjih. Tak je bil neandertalec, pripadnik podvrste sodobnega človeka, ki je poseljeval širše zaledje Sredozemlja in Srednjo Evropo. Imenuje se po najdišču Neandertal v Nemčiji, kjer so izkopali okostje, staro okoli 150 000 let. Neandertalec je bil nizke rasti in kratkih udov. Do nedavnega je veljal za popolnega divjaka, novejša izkopavanja pa ga kažejo v drugačni luči. Živel je v skupnosti, skrbel za pohabljene, pokopaval mrtve in se udeleževal verskih ob redov. Iz nepojasnjenih razlogov je pred približno 30 000 leti izumrl. Najbližje najdišče ostankov njegovih kosti je Krapina na Hrvaškem.
Rekonstrukcija družine neandertalcev iz Krapine
kn
Razvoj sodobnega človeka Nekaj tisoč let pred izginotjem si je neandertalec delil življenjski prostor s kromanjoncem. Ta se je pojavil pred približno 40 000 leti in že velja za mislečega človeka – Homo sapiensa. Imenuje se po najdišču Cro-Magnon v Franciji. Bil je zelo podoben sodobnemu človeku, le da je bil nižji in je imel močnejše kosti. Spretno je izdeloval in uporabljal lok, puščico, kopje in harpuno. Lovil je načrtno in premišljeno. Uspešnejši lov in zato boljše možnosti za preživetje ter širjenje po svetu mu je omogočil tudi govor.
STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 9
Orodje, izkopano v prekmurskih najdiščih (Pomurski muzej Murska Sobota) Iz česa je orodje na sliki?
12/08/15 15:16
Uporaba ognja
10
a. co m
Že pokončni človek je znal uporabljati ogenj. Pot do njegove zavestne uporabe je bila precej dolga – šele pred približno 400 000 leti ga je človeku uspelo zanetiti in obvladovati, kar je močno spremenilo njegovo življenje. Z ognjem se je grel, se obvaroval pred divjimi zvermi, najpomembnejše pa je bilo, da si je na njem pripravljal hrano. Pečeno ali kuhano meso je bilo okusnejše, laže ga je bilo zgristi in pojesti.
ar n
Razvoj človeka
pokončni človek neandertalec (Homo erectus)
misleči človek (Homo sapiens)
jig
avstralopitek spretni človek (Homo habilis)
kn
savana – travnata pokrajina z redkim drevjem v tropskih krajih harpuna – suličasta palica z vrvjo za ribolov
1. Zakaj vzhodni Afriki pravimo »zibelka človeštva«? 2. Naštej prednike sodobnega človeka. 3. Kako je ogenj vplival na razvoj človeka?
Prazgodovina je najstarejše in najdaljše zgodovinsko obdobje. Delimo jo na starejšo in mlajšo kameno dobo ter kovinske dobe. Prvi človečnjaki, avstralopite ki, so se pojavili v začetku starejše kamene dobe. V Afriki sta najbolj napredova la spretni in pokončni človek, ki se je prvi naselil zunaj Afrike. Evropo je širše poselil neandertalec, pozneje pa misleči človek. Človek se je nenehno prilagajal naravnim razmeram. Njegovo življenje je močno spremenila uporaba ognja.
STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 10
12/08/15 15:16
Življenje v prazgodovini
11
Lov in nabiralništvo
a. co m
V starejši kameni dobi so se ljudje preživljali z lovom in nabiralništvom. Uporabljali so preprosto orožje in se pri lovu združevali v skupine – horde. Lovili so divje živali, kot so mamuti, jamski medvedi, jeleni, bizoni, pa tudi kuščarje in miši. Poleg tega so uživali še mrhovino, ki so jo pustile zveri. Nabirali pa so sadeže, semena, korenine, zelišča in tudi med divjih čebel, ličinke, žabe. Lov in nabiralništvo kot glavni vir preživljanja sta se ohranila tudi v mlajši kameni dobi in kovinskih dobah.
Opiši lov na mamuta, pomagaj si s sliko.
jig
ar n
Ali se ljudje z lovom in nabiralništvom ukvarjajo tudi danes?
Lov na mamuta
kn
Prvo orodje in orožje
Človek se je naučil kamnine ločevati po trdoti. Večji kos mehkejšega kamna je razklal s tršim kamnom in priostril robove. Tako je oblikoval pestnjak. Z njim je dolbel, strgal in tolkel, lahko pa ga je uporabil tudi za lov na manjše živali. Proti koncu starejše kamene dobe je bilo orodje že natančne je izdelano. Neandertalec je znal izdelovati in uporabljati kam nite sekire. Kamen je obdelal v obliki sekala in ga privezal na palico. Zelo spretno je izdeloval kamnite osti za puščice. Različ ne pripomočke je izdeloval tudi iz kosti, školjčnih lupin in lesa.
STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 11
Pestnjak Od kod po tvojem mnenju izvira beseda pestnjak?
12/08/15 15:16
Poleg lokov in puščic so ljudje izdelovali tudi drugo orožje, kot so koščene harpune in kamniti noži, pri šivanju pa so uporabljali šila.
12
Prva naselja
a. co m
kn
jig
ar n
Katere predele Evrope je v času ledenih dob prekrival led?
Pred okoli 12 000 leti, ko se je končala zadnja ledena doba, so se zaradi otoplitev pojavile številne nove vrste rastlin in živali. Ljudem se ni bilo več treba nenehno seliti. Začeli so graditi naselja ter se ukvarjati s poljedel stvom in živinorejo. V mlajši kameni dobi so še vedno večinoma uporabljali kamnito orodje.
Površje Evrope v zadnji ledeni dobi
STARI IN SREDNJI VEK-Zg7.indd 12
12/08/15 15:16