9789612417239

7

Andrej Krumpak

a. co m

STARI IN SREDNJI VEK

kn

jig

ar n

Zgodovina za 7. razred osnovne šole Delovni zvezek

PRAZGODOVINA ■ PRVE CIVILIZACIJE ■ GRČIJA IN RIM ■ SREDNJI VEK

uvodne_Zg7_Delovni.indd 1 STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 1

10/2/15 AM 02/10/159:18 13:52

Stari in srednji vek

Delovni zvezek

Zgodovina za 7. razred osnovne šole

Avtor Andrej Krumpak

a. co m

Recenzent Igor Steiner Tematske karte mag. Mateja Rihtaršič Ilustracije Andreja Peklar Tehnična risba Darko Simeršek

ar n

Urednici dr. Zala Mikeln, Neža Vilhelm Oprema in oblikovanje Vesna Vidmar Prelom Dušan Obštetar Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 3000 izvodov Ljubljana 2015 Prva izdaja

Fotografija na ovitku: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana

kn

jig

© Modrijan založba, d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)(076.1) KRUMPAK, Andrej Stari in srednji vek. Delovni zvezek : zgodovina za 7. razred osnovne šole / Andrej Krumpak ; [tematske karte Mateja Rihtaršič ; ilustracije Andreja Peklar]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2015

ISBN 978-961-241-723-9 265694720

www.modrijan.si

STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 2

02/10/15 13:52

KAZALO PRAZGODOVINA 5 Razvoj človeka 5

a. co m

Življenje v prazgodovini 6 Arheološka najdišča na Slovenskem* 7 Prebivališča prazgodovinskega človeka* Jamske slike*

9

10

Duhovni svet prazgodovinskega človeka*

11

Situlska umetnost*

12

PRVE CIVILIZACIJE Prve države

Arhitektura in znanost najstarejših civilizacij

13

13 14

ar n

Vera 16 17

Družba in verovanje na območjih stare Indije, Amerike in Kitajske*

19

Piramide in templji*

20

Prve pisave*

21

jig

Stara Indija, Amerika in Kitajska*

GRČIJA IN RIM

23 23

Grške mestne države – polisi

24

Špartanska in atenska družba

25

kn

Prve grške naselbine

Demokracija 26 Znanost in umetnost

27

Grško-perzijske vojne in peloponeška vojna

28

Vzpon Makedonije in Aleksander Veliki

30

Mesto Rim postane država

32

Širjenje rimske države

34

Od republike do cesarstva

35

Rimljani na tleh današnje Slovenije

36

STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 3

02/10/15 13:52

38

Vpliv antične religije na kulturo*

40

Znanost in filozofija*

41

Gledališče*

42

Gradbeništvo*

44

Kmetijstvo in obrt*

45

Trgovina in denar*

46

Družina in načini bivanja* Položaj žensk* Suženjstvo*

a. co m

Začetki in širjenje krščanstva

48 49 50

Grška in rimska vzgoja ter izobraževanje*

51

Pravo*

52

SREDNJI VEK Preseljevanje ljudstev Karolinška država

54

54 55 57

Srednjeveška fevdalna družba

60

Slovenski prostor v Svetem rimskem cesarstvu nemške narodnosti

62

Življenje plemičev in kmetov

63

Pomen srednjeveških samostanov

65

Življenje meščanov

66

jig

ar n

Karantanija, Karniola in Spodnja Panonija

Kultura 67 68

Islam in križarji*

70

Osmanski imperij in Evropa*

71

Indija kot gospodarski in kulturni posrednik med Evropo in Kitajsko*

73

Marco Polo približa Kitajsko Evropi*

74

Mongolsko cesarstvo*

76

Stare kulture Amerike in Afrike*

77

kn

Frankovska, arabska in bizantinska kultura*

* Z zvezdico so označene izbirne teme.

STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 4

02/10/15 13:52

PRAZGODOVINA

5

Razvoj človeka

ok. 10 000 pr. n. št.

ok. 5000 pr. n. št.

1000 pr. n. št.

ar n

a. co m

1. Delitev prazgodovine Na časovni trak vpiši imena posameznih obdobij prazgodovine. Na spodnji črti napiši, na osnovi česa so strokovnjaki poimenovali posamezna obdobja.

2. Zgodovinski viri Obkroži črko pred tisto skupino zgodovinskih virov, ki jo imajo arheologi in zgodovinarji na razpolago za preučevanje prazgodovine.

A avdiovizualni viri

C materialni viri

Č ustni viri

B pisni viri

jig

3. Pojav prvih človekovih prednikov Odgovori na vprašanji.

a) V katerem delu sveta so se razvili prvi človekovi predniki?

kn

b) Kdaj se je to zgodilo?

4. Prvi ljudje S črtami poveži pomembnejše predstavnike v razvoju človeka z njihovimi značilnostmi.

misleči človek

»južna opica«, podobna človeku

pokončni človek

prvi prednik izven Afrike

avstralopitek

dobre možnosti preživetja mu je omogočal govor

neandertalec

prva znamenja človečnosti

spretni človek

eden najbolj prilagodljivih človečnjakov

STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 5

02/10/15 13:52

6

5. Razvoj človeka Človekove prednike razporedi od najstarejšega do najmlajšega tako, da s številko 1 označiš najstarejšega, s številko 5 pa najmlajšega.

misleči človek

avstralopitek

pokončni človek

neandertalec

a. co m

6. Uporaba ognja Iz slike razberi spremembe v načinu življenja, ki jih je omogočalo obvladovanje ognja.

spretni človek

7.

ar n

Življenje v prazgodovini

Način življenja v prazgodovini Obdobja v levem stolpcu smiselno poveži s pojmi v desnem tako, da pred vsakim zapišeš po dve ustrezni številki iz desnega stolpca.

Nato v desnem stolpcu z rdečo obarvaj dejavnost, ki je bila predhodnica živinoreje, z modro pa dejavnost, ki je postopoma nasledila nabiralništvo.

1 poljedelstvo

jig

2 lov

starejša kamena doba

3 bančništvo

mlajša kamena doba

4 kovinarski poklici

kovinske dobe

5 nabiralništvo

kn

6 živinoreja

7 turizem

8 razvoj prometa

izb T

8. Življenje v starejši kameni dobi Na črte napiši manjkajoče besede.

V starejši kameni dobi so se preživljali večinoma z Največji plen je bil prednik slona, ki ga imenujemo lovili v

STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 6

in

. . Večje živali so ljudje

, saj je bila tako verjetnost uspeha večja. Orodje in orožje

02/10/15 13:52

je bilo preprosto in izdelano iz

. Eden izmed najpreprostejših

pripomočkov je bil

7

. Ta se je prilegal pesti, njegov priostreni del

pa je služil kot orodje in

.

9. Lov Iz katerih delov živali so prazgodovinski ljudje pridobivali in izdelovali spodaj našteto? orodje

a. co m

obleka

hrana

10. Gospodarska dejavnost v mlajši kameni dobi Oglej si sliko in odgovori na vprašanja. a) Katera naprava je na sliki?

b) S katero gospodarsko dejavnostjo je povezana?

c) Kako se imenuje modernejša oblika te naprave?

ar n

č) Katera naravna sprememba je vplivala na spremembo načina življenja pred okoli 12 000 leti?

11. Uporaba kovin Obkroži DA, če trditev drži, in NE, če ne drži. Napačni trditvi popravi tako, da na spodnji črti napišeš pravilni. a) Prva kovina, ki jo je človek znal obdelovati, je bila železo. DA NE b) Če bakru dodamo kositer, dobimo bron. DA NE

jig

c) Starejšo železno dobo imenujemo latenska. DA NE

kn

č) Najspretnejši obdelovalci železa v Evropi so bili Kelti. DA NE

Arheološka najdišča na Slovenskem

izbirne TEME

12. Arheološka najdišča iz prazgodovine pri nas Obkroži črki pred pravilnima trditvama.

A Največ najdišč na Slovenskem je iz starejše kamene dobe.

B Število najdišč narašča od starejše kamene dobe do kovinskih dob.

C Najdragocenejše najdbe so odkrili v rečnih naplavinah.

Č Slovenski prostor v prazgodovini ni bil zelo gosto poseljen.

STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 7

02/10/15 13:52

8

13. Najpomembnejša prazgodovinska najdišča na Slovenskem Dopolni preglednico.

Najdba

Kraj najdbe

Obdobje prazgodovine

piščal Potočka zijalka drevak

a. co m

Vače pri Litiji steklene jagode

14. Pomembni najdbi iz prazgodovine Oglej si sliko in odgovori na vprašanja. a) Kaj prikazuje slika?

b) Iz katerega materiala je predmet na sliki?

ar n

c) Kaj nam ta predmet pove o življenju človeka v starejši kameni dobi?

č) Katero najdbo opisujejo besede: »Stara je približno 35 000 let. Nit so vdeli vzdolžno v koščico in z njo šivali preluknjane kože.«?

15. Koliščarji Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

kn

jig

Najprej je bilo treba v gozdu najti primerno drevo. Po pripovedovanju starejših prebivalcev iz okolice jezer na Solnograškem v Avstriji so ga negovali iz roda v rod. Nato so ga posekali, pripeljali na obrežje jezera in ga počasi začeli dolbsti z dleti in drugim tesarskim orodjem, v bakreni dobi je bilo to predvsem iz rogovja pa tudi iz drugih materialov. Pomagali so si tudi z izžiganjem. Ob tem so skrbno pazili, da se čoln ni izsušil in počil. Izdelava je po navadi trajala več tednov.

Anton Velušček, Koliščarji. O koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega barja, Ljubljana 2010.

a) O izdelavi česa pripoveduje besedilo? b) Na katera dva načina so koliščarji najpogosteje obdelovali les?

c) Navedi drugo poimenovanje koliščarjev. Pojasni izvor njihovega poimenovanja.

STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 8

02/10/15 13:52

Prebivališča prazgodovinskega človeka

9

a. co m

16. Vrste prazgodovinskih prebivališč Na črto pod vsako sliko napiši ime prazgodovinskega bivališča na njej. Nato odgovori na vprašanja.

4

jig

3

2

ar n

1

kn

a) Kateri sliki prikazujeta značilni bivališči starejše kamene dobe? b) Primerjaj bivališči št. 3 in 4.

– Katero bivališče bi lahko imenovali zatočišče?

– Kateri materiali so uporabljeni pri gradnji bivališča št. 3?

– Kako je konec ledenih dob vplival na urejanje bivališč, kakršnega prikazuje slika št. 3?

STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 9

02/10/15 13:52

10

17. Vrste naselbin v mlajši kameni dobi Obkroži DA, če trditev drži, in NE, če ne drži. Napačni trditvi popravi tako, da na spodnji črti napišeš pravilni. a) Začele so nastajati prve vasi, v katerih so iz šibja, slame in blata gradili lesene stolpnice. DA NE b) Prva mesta so začela nastajati na Bližnjem vzhodu. DA NE c) V močvirskih predelih in na obalah jezer so gradili kolišča ali mostišča. DA NE

a. co m

č) V Sredozemlju so gradili kamnite hiške, ki jim danes pravimo bungalovi. DA NE

18. Vrsta bivališč v železni dobi Preberi besedilo in odgovori na vprašanji.

V železni dobi so začeli graditi mesta, v katerih so se naseljevali predvsem trgovci in obrt­ niki, nekatera večja naselja pa so zaradi varnosti gradili tudi na vzpetinah. Zgrajena so bila iz kamna, obdajali pa so jih z obzidjem ali jarkom. Obzidje je bilo lahko široko celo do dva metra, vendar pa so bili kamni le zloženi brez vezave. a) Kako imenujemo opisana bivališča?

ar n

b) Zakaj je danes tako malo ohranjenih tovrstnih bivališč?

Jamske slike

jig

19. Prazgodovinska umetnost Obkroži črke pred pravilnimi odgovori in jih preberi po vrsti. Prebrano besedo nato napiši na spodnjo črto.

kn

a) Kako imenujemo znamenite kamnite kipce, simbole plodnosti in rodovitnosti?

B Afrodite J Venere

S Aleksandrinke K amuleti b) V kateri jami so odkrili najstarejše jamske slike?

A Chauvet L Potočka zijalka M Lascaux I Altamira c) Najbolj znani del v francoski jami Lascaux se imenuje Velika dvorana …

B koz C krav D mamutov č) Katera barva ni značilna za slike v jami Altamira?

A modra E rdeča

M bikov

Z rjava V črna

beseda:

STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 10

02/10/15 13:52

11

a. co m

20. Jama Lascaux Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.

a) Kateri motivi prevladujejo v delu jame, ki je prikazan na sliki? b) Kako so izdelovali barve, ki so jih uporabljali pri slikanju?

ar n

c) Zakaj je človek najverjetneje slikal na stene jam?

č) Pojasni, ali si lahko danes ogledamo slike v jami Lascaux.

jig

Duhovni svet prazgodovinskega človeka 21. Vera v nadnaravne pojave Odgovori na vprašanji.

kn

a) Zakaj so v prazgodovini številne naravne pojave pripisovali nadnaravnim bitjem? b) V kakšnih okoliščinah nekateri ljudje tudi danes uporabljajo amulete?

22. Prazgodovinsko verovanje Pojme na levi s črtami poveži z njihovimi razlagami na desni.

totemi

zobje ali kosti, ki so jih ljudje nosili okoli vratu za zaščito

amuleti

ugledni starejši posamezniki, ki imajo moč nad duhovi

talismani

izbrane živali, ki naj bi ščitile ljudi pred duhovi

vrači

podobe na kosteh ali rogovju, ki prinašajo srečo pri lovu

STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 11

02/10/15 13:52

12

23. Pogrebi v prazgodovini Dopolni trditve. a) Prvi so začeli pokopavati umrle

pred približno 40 000 leti.

b) Nekatere prazgodovinske skupnosti so pepel sežganih trupel shranjevale v c) V železni dobi so trupla zasipavali in čeznje polagali nova tako dolgo, da je nastala .

a. co m

.

Situlska umetnost

24. Značilnosti situlske umetnosti Obkroži črke pred trditvami, ki veljajo za situlsko umetnost. Dobljene črke premeči tako, da dobiš najdišče najznamenitejše situle pri nas.

A Situlske umetnine so bile običajno okrašene s prizori iz vsakdanjega življenja.

Ž Pri nas se je situlska umetnost najbolj uveljavila na Štajerskem.

Č Motivi na umetninah situlske umetnosti so bili večinoma precej preprosti.

V Situlska umetnost se je najbolj uveljavila med rekama Pad in Donava.

K Situle so bile na vseh območjih današnje Slovenije enako okrašene. rešitev:

ar n

E K nam se je situlska umetnost razširila sredi 7. stoletja pr. n. št.

25. Vaška situla Oglej si sliko in obkroži DA, če trditev drži, in NE, če ne drži.

jig

a) Vaška situla je okrašena s štirimi pasovi figur.

DA NE

b) Poteze figur so nejasne, kar je splošna značilnost situlske umetnosti. DA NE

kn

c) Spodnji pas figur prikazuje sprevod goveda in konjev.

DA NE č) Vaška situla je ena najpomembnejših arheoloških najdb pri nas.

DA

NE

26. Motivi na situlski umetnosti Dopolni besedilo. Izbiraj med naslednjimi besedami: abstraktno, žrtvovanje, razslojenost, preprost, orožje, nakit, steklo, lov, enotnost, zlato.

Del situlske umetnosti je tudi okraševanje drugih predmetov: pasnih spon,

,

in pokrovov. Upodobitve na različnih predmetih so Najpogostejši so motivi dela na polju,

, bojev,

gostij. Številne najdbe iz železne dobe kažejo na precejšnjo

STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 12

. in družbe.

06/10/15 11:18