9789612417284

a. co m ar n jig

kn 00-Znanka8-1del-001-128.indd 1

4.6.2013 11:27:05

Slovenščina, Znanka ali uganka 8 Samostojni delovni zvezek, 1. del Avtorji Marta Kocjan - Barle, Dragica Perme, Matej Žist

Urednici dr. Zala Mikeln, Dragica Perme Ilustracije Iztok Sitar, Bigstock Fotografije Metod Perme Zemljevid mag. Mateja Rihtaršič Oprema in oblikovanje Matej Zorec

ar n

Prelom Vilma Zupan

a. co m

Recenzentki dr. Irena Stramljič Breznik (razlagalni del), Milena Smisl

jig

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2013 Prva izdaja © Modrijan založba, d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

kn

811.163.6(075.2)(076)

KOCJAN-Barle, Marta Slovenščina : znanka ali uganka 8. Samostojni delovni zvezek za 8. razred osnovne šole / Marta Kocjan-Barle, Dragica Perme, Matej Žist ; [ilustracije Iztok Sitar ; fotografije Metod Perme]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2013 Del 1 / [zemljevid Mateja Rihtaršič] ISBN 978-961-241-728-4 (zv. 1) 1. Perme, Dragica 2. Žist, Matej 266394624

www.modrijan.si

00-Znanka8-1del-001-128.indd 2

4.6.2013 11:27:12

Drage učenke in učenci, spoštovani učiteljice in učitelji ter starši!

Samostojni delovni zvezek v dveh delih Slovenščina, Znanka ali uganka 8 je sestavljen iz jezikovnih tem in nekaterih vrst besedil, in sicer tako, da naj bi bil v pomoč ne samo v šoli, ampak tudi doma. Veliko zgledov v njem je iz različnih virov (označeni so z zvezdico).

a. co m

Vsaka tema je sestavljena iz dveh poglavitnih delov: uvodnega in praktičnega z naslovom Reši naloge.

V uvodnem delu so razlage, zgledi, preglednice ter različna opozorila, nasveti in zanimivosti, pa tudi posnetki gesel iz slovarja (Slovar slovenskega knjižnega jezika oz. SSKJ) in pravopisa (Slovenski pravopis oz. SP). Le-ti so samo pri povsem novih temah, kot sta glagolski vid in veznik. Podobno je pri prevzetih besedah opozorjeno na Slovenski etimološki slovar oz. SES in leksikon (Slovenski veliki leksikon oz. L). Pri nekaterih temah so v uvodu opozorila na to, da ste se z osnovami že seznanili in da se v 8. razredu seznanjate še z novimi dejstvi. Uvodni del se konča s sklopom nekaj vprašanj in nalog; z njihovo pomočjo boste lahko ugotovili predvsem to, ali ste predstavljeno temo razumeli.

jig

ar n

V delu z naslovom Reši naloge so raznovrstne vaje in naloge za utrjevanje snovi ter razvijanje različnih spretnosti in zmožnosti, predvsem tistih, ki so koristne za nadaljnje šolanje in pozneje pri poklicnem delu. Pri reševanju si lahko pomagate z uvodnim delom in nekaterimi preglednicami v njem ter tu in tam tudi z zgledi za reševanje, in kot ste že navajeni, z elektronsko in spletno različico slovarja in pravopisa ter knjižico Priročni slovarček. Reševanju so namenjene vse naloge. Poskušajte rešiti tudi težje, označene z rdečo barvo. Nekateri sklopi se končajo še s sklepnim preverjanjem usvojenega pod naslovom Pokaži, kaj znaš.

kn

Pri razumevanju in učenju snovi vam bosta v pomoč tudi oblikovanje in ilustrativno gradivo (risbe, fotografije, preglednice, zemljevidi).

– Svetlozeleno podloženo besedilo vas vodi od besedila do zgledov in preglednic ter vam postavlja vprašanja in nalaga naloge.

– Zeleno podložena besedila so razlage; v tej barvi so tudi preglednice.

– Rjavo podloženi so zgledi. V rjavih okvirčkih ob robu so opozorila na zanimivosti, pojasnila ipd., v krepko natisnjenih pa so mali naslovi, ki vsebinsko razčlenjujejo posamezno temo. Tako podložena so tudi besedila, s katerimi so povezane različne vaje in naloge.

– Rdeče so obarvani različni poudarki (posamezne besede in črke) ter okvirčki s kakim opozorilom (tudi npr. na pogoste napake v rabi); oboje vam bo v pomoč pri reševanju vaj in nalog. Z rdečo številko ali piko so označena težja vprašanja ali naloge. Če boste vestno izpolnili oba dela, boste vedeli kar nekaj več o besedah in njihovih vrstah, stavčnih členih, različnih povedih in pravopisu. Če bo kaj ostalo neizpolnjeno, boste mogoče izpolnili pozneje. Dodatno se boste

00-Znanka8-1del-001-128.indd 3

4.6.2013 11:27:12

izurili v razumevanju besedil, glasnem in tihem branju, pisanju, poslušanju, sestavljanju miselnih vzorcev ter govornem nastopanju, kar vam bo koristilo ne samo pri slovenščini, ampak tudi pri drugih predmetih.

Samostojnega delovnega zvezka ob koncu šolskega leta ne zavrzite, saj ga boste lahko uporabljali tudi za ponavljanje snovi v devetem razredu.

a. co m

Preden vas prepustimo preučevanju napisanega in spopadanju z različno zahtevnimi nalogami in vajami, bi vam radi sporočili tole: Prav nič hudo ni, če smo kdaj negotovi, če česa ne znamo, pomembno je, da se naučimo, kako si pomagati ali kako sklepati na podlagi zgledov, ki jih brez težav obvladamo. Koristno je, da vemo, kje poiskati odgovore na jezikovna in pravopisna vprašanja. Konec koncev se knjižnega jezika učimo vse življenje.

kn

jig

ar n

Avtorji

Legenda * na koncu povedi ali besedila

vir ali literatura Slovar slovenskega knjižnega jezika Slovenski pravopis Slovenski etimološki slovar Slovenski veliki leksikon

00-Znanka8-1del-001-128.indd 4

4.6.2013 11:27:12

KAZALO 7 7 11

a. co m

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Strjena obnova neumetnostnega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13 14 17 18 21 23 25

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Opis postopka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

26 26 30

BESEDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Prevzete besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Prevzeta občna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razbiranje podatkov o izvoru in pomenu besed v slovarjih in leksikonih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Prevzeta lastna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razbiranje podatkov o zapisovanju in sklanjanju prevzetih lastnih imen v pravopisu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Slengovske besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

32 32 34 35

BEREMO IN POSLUŠAMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Nasvet strokovnjaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

67 67 70

PRAVOPIS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Mala začetnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Občna imena iz imen bitij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Poimenovanja bitij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

76 76 76 78 79

kn

jig

ar n

GLAGOL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glagolski vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razbiranje podatkov o glagolskem vidu v slovarju in pravopisu .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

35 37 42 44 45 48 51 54 59 62 64 66

5

00-Znanka8-1del-001-128.indd 5

4.6.2013 11:27:14

80 81 82 83

BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Poštni obrazec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

85 85 88

PRAVOPIS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ločila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ločila pri naštevanju v stolpcih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ločila pri navajanju virov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

91 91 91 92 93 94

BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

95 95 99

a. co m

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Stvarna občna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ar n

BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 STAVČNI ČLENI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Goli in zloženi stavčni členi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

109 109 113 120

jig

BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 Teletekst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123

kn

Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128

6

00-Znanka8-1del-001-128.indd 6

4.6.2013 11:27:14

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO

a. co m

Strjena obnova neumetnostnega besedila

V časopisih, revijah in knjigah lahko najdeš besedila, ki ti pomagajo širiti lastno obzorje. Z branjem takih besedil si širiš razgledanost po različnih strokah. Široko znanje je pomembna odlika. Nikoli ne veš, kdaj ti utegne koristiti: v pogovoru s prijateljem, sodelovanju v kakem kvizu ali reševanju križank in ugank …

Tokrat boš videl, kaj novega lahko izveš o slovenskem jeziku in njegovih sorodnikih. Hkrati se boš uril v spretnosti pisanja obnove, s katero si se že seznanil v 5. razredu, še več pa boš izvedel na str. 93–104 v 2. delu samostojnega delovnega zvezka.

ar n

oče + mama

Jezikovna družina

Preberi besedilo.

kn

jig

Vsi imamo sorodnike. Nekateri so naši najbližji, so naša najožja družina, npr. mama, oče, brat, sestra, drugi so bližnji, npr. babica, dedek, spet tretji bolj oddaljeni, npr. prababica, praded, prateta, prastric. Če bi želeli razmišljati o še bolj oddaljenih, bi morali pred njihova poimenovanja dodajati vedno več zlogov pra, npr. praprapraprapraded. Vse to si kar težko predstavljamo, zato je dovolj, če vemo, da imamo davne prednike v davni preteklosti.

Sorodnosti in medsebojnih povezav med ljudmi se vsi zavedamo. Manj imamo v zavesti, da je tako tudi z jeziki sveta. Jezik je namreč tesno povezan s človekom: ravno tako kot človek ima svoje najbližje in daljne sorodnike ter prednike v davni preteklosti in ravno tako kot pri človeku lahko tudi pri jeziku govorimo o družini – jezikovni družini. Podobno kot lahko sestavimo rodovno drevo oziroma rodovnik za svoje prednike za dve tri stoletja v preteklost, nekateri tudi za več, lahko sestavimo tudi sorodstvene povezave jezikov, nekakšno jezikovno drevo. Razlika je v tem, da pri preučevanju jezikov lahko sežemo precej dlje v preteklost.

hči

sin

sin

dedek + babica

pradedek + prababica

7

00-Znanka8-1del-001-128.indd 7

4.6.2013 11:27:14

a. co m

Jezikovna družina je torej oznaka za jezike, ki so si med seboj podobni po glasovih, besedju in drugih značilnostih. Njihov skupni prednik je isti prajezik.

Slovenščina sodi v slovansko jezikovno družino. Jeziki iz te družine imajo istega prednika, tako imenovano praslovanščino. Govorili so jo v pradomovini Slovanov okoli 5. stol. pr. n. št. do 5. stol. n. št. (niso je pisali). Prednik praslovanščine pa je indoevropski prajezik oz. indoevropščina. Jeziki, ki izhajajo iz tega prajezika, so tako tudi sorodniki slovenščine. Vsi skupaj sodijo med indoevropske jezike. V tej skupini je večina evropskih jezikov.

Med večje jezikovne družine v Evropi sodi slovanska, ki jo delimo v tri skupine: južno, zahodno in vzhodno. Poleg nje so še npr. germanska, v kateri so mdr. angleščina, nemščina, danščina, švedščina, norveščina, in romanska jezikovna družina, v kateri so mdr. italijanščina, francoščina, španščina, portugalščina. V baltski jezikovni družini sta še živi litovščina in latvijščina, v keltski pa npr. irščina in škotščina. Med indoevropskimi jeziki sta posebni veji albanščina in grščina.

V Evropi je tudi nekaj neindoevropskih jezikov, npr. madžarščina, finščina in estonščina, ki sodijo v ugrofinsko jezikovno družino, in baskovščina, ki je brez znanih sorodnikov.

Nekatere jezike imenujemo mrtvi jeziki. To so tisti, ki se ne rabijo več za medsebojno sporazumevanje ljudi. Taka je npr. latinščina. Vsi tisti jeziki, ki jih govori vsaj nekaj ljudi, so živi jeziki.

Preučevalci jezika oz. jezikoslovci pravijo, da ni mogoče natančno ugotoviti vseh jezikov sveta. Še manj lahko rečejo o številu že izumrlih jezikov. Domnevajo, da se zdaj na svetu govori okrog 6500 jezikov. Največji svetovni jezik po številu maternih govorcev je mandarinska kitajščina. Slovenščina z okoli 2,5 milijona govorcev po vsem svetu sodi med 5 % največjih jezikov sveta (leta 2010 je bila na 179. mestu), ali drugače povedano: 95 % jezikov sveta ima manj govorcev kot slovenščina.

Najbolj razširjena knjiga Sveto pismo je prevedena v več kot 1800 različnih jezikov.

kn

jig

ar n

pračlovek

Jezikovno drevo slovenščine z bližjimi sorodniki

8

00-Znanka8-1del-001-128.indd 8

4.6.2013 11:27:16

a. co m ar n

Beseda mati v indoevropskih jezikih Jezik

Zgled mati

hrvaščina, srbščina

majka, mati

jig

slovenščina

matka

makedonščina

májkata

ruščina

mat'

angleščina

mother [mádə]

nemščina

Mutter [mútər]

latinščina

mater

italijanščina, španščina

madre [mádre]

francoščina

mère [mêr]

portugalščina

mãe [máe]

norveščina, danščina

mor [mór]

nizozemščina

moeder [múdə]

grščina

mitêra

kn

češčina, slovaščina, poljščina

Oglej si besedo mati v nekaterih indoevropskih in neindoevropskih jezikih; kjer je potrebno, je dodan približni izvirni izgovor.

9

00-Znanka8-1del-001-128.indd 9

4.6.2013 11:27:17

Beseda mati v neindoevropskih jezikih finščina

äiti [êjti]

madžarščina

anya [ónjo]

Beseda brat v različnih jezikovnih družinah

Oglej si besedo brat v različnih jezikovnih družinah s približnim izvirnim izgovorom.

Jezikovna družina

slovenščina

poljščina Germanska angleščina nemščina švedščina Romanska italijanščina francoščina

brat brat brat

brother [brádə]

Bruder [brúdə] bror [brór]

fratello [fratêlo] frère [frêr]

hermano [ermáno]

ar n

španščina

a. co m

Slovanska

hrvaščina

Odgovori.

Zgled

1. Katero ponazarjalno gradivo spremlja besedilo?

2. Kaj v besedilu in vsem, kar ga spremlja, te je pritegnilo? Zakaj?

V zvezek napiši: – neznane besede in njihov pomen (razlago), – ključne dele besedila in bistvene podatke (lahko v obliki miselnega vzorca), – kratko obnovo besedila.

kn

jig

●

Koraki pri zapisu obnove

1.

2.

3.

4.

5.

Pozorno preberemo besedilo.

Podčrtamo neznane besede.

Poiščemo razlago neznanih besed.

Izpišemo ključne dele besedila in bistvene podatke.

Napišemo obnovo besedila.

10

00-Znanka8-1del-001-128.indd 10

4.6.2013 11:27:17

REŠI NALOGE

2.

Obkroži, ali je trditev pravilna ali ne.

V Evropi so vsi jeziki indoevropski.

Skupni prajezik večine evropskih jezikov je indoevropščina.

Prednik praslovanščine je indoevropščina.

Slovenščina, nemščina in italijanščina so indoevropski jeziki.

Med seboj sorodni jeziki spadajo v isto jezikovno družino.

Slovenščina in angleščina sodita v isto jezikovno družino.

Slovenščina, hrvaščina in češčina sodijo v slovansko jezikovno družino.

Slovanska jezikovna družina ima skupnega prednika v praslovanščini.

DA DA DA DA DA DA DA DA

NE NE NE NE NE NE NE NE

a. co m

1.

a) Poveži jezike iste jezikovne družine. slovenščina finščina portugalščina angleščina madžarščina ruščina švedščina španščina

ar n

b) Prečrtaj vsiljivke v slovanski jezikovni družini. Določi, v katero jezikovno družino sodijo jeziki v stolpcu levo. Nato s kljukico izrazi strinjanje.

Slovanska jezikovna družina: slovaščina, madžarščina, srbščina, nizozemščina, slovenščina, češčina.

Jezik

Jezikovna družina

poljščina

jig

nemščina

angleščina španščina srbščina

slovenščina

kn

francoščina

italijanščina Finščina je sorodna z madžarščino.

Finščina ni indoevropski jezik.

Finščina in madžarščina sodita med neindoevropske jezike.

11

00-Znanka8-1del-001-128.indd 11

4.6.2013 11:27:17

3.

Odgovori.

Kaj je to jezikovna družina?

Kako se imenuje skupni jezik, iz katerega izvira večina evropskih jezikov?

a. co m

Kateri jeziki so južnoslovanski, kateri zahodnoslovanski in kateri vzhodnoslovanski?

Ali se ti zdi beseda mati podobna v vseh jezikih, navedenih v preglednicah? Pojasni.

V katerih jezikovnih družinah najdeš podobnosti za slovensko besedo brat?

Kateri jezik v isti jezikovni družini pri besedi brat najbolj odstopa od preostalih?

5.

V zvezek sestavi definicijo slovenščine, iz katere bo razvidno, v katero jezikovno družino sodi, s katerimi jeziki je sorodna in katera jezika sta njena prednika.

Napiši čim krajšo obnovo besedila Jezikovna družina. Sestavljena naj bo iz štirih odstavkov in približno 15 do 19 povedi. Ravnaj se po zapisanih navodilih.

Iz 1. in 2. odstavka sestavi 3 povedi. = 1. ODSTAVEK Iz 3. in 4. odstavka sestavi od 4 do 6 povedi. = 2. ODSTAVEK Iz 5., 6. in 7. odstavka sestavi od 5 do 6 povedi. = 3. ODSTAVEK Iz 8. odstavka sestavi od 3 do 4 povedi. = 4. ODSTAVEK

kn

jig

6.

Pojdi na spletno stran http://translate.google.si/. Vtipkaj npr. besede oče, sestra, dedek, babica in jih prevedi v hrvaščino, češčino in poljščino, tako da označiš, iz katerega jezika v kateri želiš prevajanje. Klikni tudi na zvočnik, da boš slišal izgovor. Kaj si ugotovil? Ali so besede med sabo videti sorodne? Kaj pa izgovor?

ar n

4.

12

00-Znanka8-1del-001-128.indd 12

4.6.2013 11:27:17