9789612417932

a. co m ar n jig

kn 00-Znanka-9-SDZ-1del.indd 1

19.3.2014 10:01:37

Slovenščina, Znanka ali uganka 9 Samostojni delovni zvezek, 1. del Avtorji Marta Kocjan - Barle, Matej Žist, Milena Smisl

Urednici dr. Zala Mikeln, Dragica Perme Ilustracije Iztok Sitar

a. co m

Recenzentka dr. Irena Stramljič Breznik (razlagalni del)

Fotografije Bigstock, Željko Kozinc, Metod Perme, Milena Smisl, Jurij Senegačnik, Shutterstock, osebni arhiv Lilijane Praprotnik Zupančič, arhiv založbe Modrijan Zemljevidi Damijan Bec, mag. Mateja Rihtaršič Oprema in oblikovanje Matej Zorec

ar n

Prelom Vilma Zupan

jig

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2014 Prva izdaja

© Modrijan založba, d. o. o.

kn

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) KOCJAN-Barle, Marta Slovenščina : znanka ali uganka 9. Samostojni delovni zvezek za 9. razred osnovne šole / Marta Kocjan-Barle, Matej Žist, Milena Smisl ; [ilustracije Iztok Sitar]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2014 ISBN 978-961-241-793-2 (zv. 1) 1. Žist, Matej 2. Smisl, Milena 272407808

www.modrijan.si

00-Znanka-9-SDZ-1del.indd 2

19.3.2014 10:01:43

Drage učenke in učenci!

a. co m

Podajte se na izlet, ali bolje na jezikovno potovanje, na katerem boste srečevali staro znanko slovenščino in reševali njene nove uganke. Na takšnem potovanju lahko ostanete vse življenje, saj umni gospe slovenščini ugank ne zmanjka. A ker jih boste tudi s tema knjigama veliko razrešili, vam bo v prihodnje mnogo lažje. Za popotnico vam torej ponujamo samostojni delovni zvezek v dveh delih, ki združuje teoretične prikaze iz učbenika ter vaje za utrjevanje in preverjanje znanja iz delovnega zvezka.

Tudi tokrat se boste izpopolnjevali v veščinah pisanja, branja, poslušanja in govorjenja ter spoznavali jezikoslovno izrazje; vse to naj bi vam pomagalo razvijati jezikovni občutek in pridobivati jezikovno suverenost.

ar n

Spoznali boste različne vloge slovenskega jezika in njegovo zgodovino ter si tako krepili samozavest o jeziku, narodu in državi. Bogatili boste besedni zaklad, izvedeli, s katerimi besedami izražamo stališča, razpoloženja in telesna občutja. Znanje o stavku in povedi boste nadgrajevali s pomočjo novih vrst stavčnih razmerij. Ob ponovitvi stavčnih zgradb, ki jih poznate že iz prejšnjih let, boste dobili celovitejšo predstavo o skladenjski pestrosti našega jezika. Izpopolnjevali boste pravopisne zmožnosti s poudarkom na pisanju vejice, pomišljaja, vezaja, zapisa skupaj, narazen ali z vezajem ter poglobili pravorečno znanje o glasovih knjižnega jezika, naglasih in intonacijah, kar vam bo koristilo tudi pri učenju tujih jezikov. Da boste naloge lažje reševali in brez večjih težav usvojili znanje, koristno tudi za nadaljnje šolanje in življenje, boste temeljito prebrali strokovne razlage, pospremljene z nazornimi zgledi, preglednicami in dodatnimi pojasnili.

kn

jig

Nabor besedilnih vrst smo še dopolnili (izbirne vsebine so v kazalu zapisane s poševnim tiskom). S pisanjem nekaterih besedil se boste kmalu spopadli tudi sami, pa ne samo pri šolskih urah. Pisali boste na primer uradno prošnjo in svoj življenjepis, ko boste prosili za počitniško delo ali se prijavljali za štipendijo; vse bolj ste samostojni in vse pogosteje boste sami izpolnjevali obrazce v elektronski obliki, se podali v kino ali gledališče, pred tem pa prebrali oceno filma ali predstave v časopisu, reviji ali na spletnih straneh. Ob koncu posameznih poglavij o besedilnih vrstah boste našli tudi povzetke njihovih značilnosti.

Na organiziranost in označenost gradiva ste se že navadili. Samostojni delovni zvezek ima podobne poudarke kot prejšnje gradivo iz zbirke. ‒ Svetlorjavkasto podloženo besedilo vas vodi od besedila do zgledov in preglednic ter vam postavlja vprašanja in nalaga naloge. ‒ Rjavkasto podložena besedila so razlage, zato tudi pomemben del teoretične obravnave; v tej barvi so tudi preglednice. ‒ Rdečkasto podloženi so zgledi. V rumenih okvirčkih so tudi opozorila na zanimivosti, pojasnila ipd., v rdečih okvirčkih na robu pa

00-Znanka-9-SDZ-1del.indd 3

19.3.2014 12:41:14

so mali naslovi, ki vsebinsko razčlenjujejo posamezno temo. Zaradi izpostavljenosti na robu in barvne izrazitosti boste hitro našli mesta, ki jih boste potrebovali tudi pri reševanju vaj. Z rdečo številko ali piko so označena težja vprašanja ali naloge in tudi različni poudarki (posamezne besede in črke).

a. co m

Posebno vrednost ima priloženi Priročni slovarček, vaš prvi in najpreprostejši slovar, ki ga lahko prenašate naokoli. Pomagal vam bo pri razumevanju in vas vzgajal v samostojnega uporabnika priročnikov. V nekaterih primerih vas bodo naloge vseeno napotile tudi k temeljnima priročnikoma Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Slovenskemu pravopisu. Ob nenehnem spreminjanju vsega okoli nas, tudi jezika, bo v vašem življenju pomembno predvsem to, da se boste znašli, da boste vedeli, kje poiskati podatke, kako jih brati, kako upoštevati. Če se na uporabo slovarjev in drugih jezikovnih priročnikov navadite že v mladosti, bodo z vami za vedno ostali kot koristni pomočniki.

ar n

Pred vami je samostojni delovni zvezek v dveh knjigah, ki namenja ustrezno skrb razlagam in teoriji, še bolj pa vas izziva k analizi, premisleku in opredeljevanju, samostojnemu delu, vrednotenju; ne zajema in ne preverja le snovi 9. razreda, ampak redno vključuje tudi spoznanja preteklih let. Po učnih enotah vas pričakajo poglavja za preverjanje naučenega pod naslovom Pokaži, kaj znaš. Na koncu druge knjige imate pod naslovom Ali se še spomniš celovit pregled vsebin, ki vam bo v pomoč pri končnih šolskih ali zunanjih preverjanjih znanja, hkrati pa bo ustrezna popotnica za srednje šole.

kn

jig

Avtorji smo se potrudili pri izbiri besedil, ponazoril, poenostavitvi razlag in njihovem prikazu. Ponujamo vam raznoliko in zanimivo gradivo. Potrudite se še sami in postanite dobri poznavalci jezika, da boste lahko v življenju samostojno in ponosno predstavljali svoje poglede, jih pisno izrazili ter javno in pogumno zagovarjali.

Avtorji

Legenda Slovar slovenskega knjižnega jezika Slovenski pravopis

00-Znanka-9-SDZ-1del.indd 4

19.3.2014 12:41:44

KAZALO BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Opis poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

14 14 18 21

a. co m

BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Potopis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7 7 10

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

SLOVENSKI JEZIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Slovenski jezik v javnem življenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Državni jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Uradni jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Slovenski zamejci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Slovenski izseljenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ar n

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Zgodovina slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Od praslovanščine do knjižne slovenščine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Slovenski knjižni jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

BESEDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Tvorjenke in netvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

jig

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kulturni spored . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

kn

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Predstavitev poklicnih načrtov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ČLENEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razbiranje podatkov o členku v pravopisu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

MEDMET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razbiranje podatkov o medmetu v pravopisu in slovarju . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

00-Znanka-9-SDZ-1del.indd 5

24 24 24 25 26 28 29 31 31 32 35 37 39 39 42

45 45 49 52 52 54 57 59 60 63 65 67 70

19.3.2014 10:01:44

BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Življenjepis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Opis in oznaka osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

81 81 85 93 96

a. co m

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pripoved o življenju osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

72 72 76

POVED IN STAVEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Priredno zložena poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100

jig

ar n

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vrste priredij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vezalno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Stopnjevalno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ločno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Protivno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pojasnjevalno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Posledično priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Sklepalno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

102 105 105 107 108 110 111 112 113 115 116 117 119 120 121 123 125

BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 Obrazci v elektronski obliki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128

kn

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132

00-Znanka-9-SDZ-1del.indd 6

Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160

19.3.2014 10:01:44

BEREMO IN PIŠEMO Opis poti

a. co m

Si se že kdaj znašel v položaju, ko si hotel nekam priti, pa nisi znal nadaljevati poti? Morda si vprašal mimoidočega, a si z njegovo razlago nisi mogel pomagati. Nekdo drug ti je pot opisal tako, da si iskani kraj takoj našel. Tudi v šoli ste si na orientacijskem pohodu in v šoli v naravi pomagali z opisom poti. Si se dobro znašel?

O tem, kako pridemo do nekega cilja, ste se pogovarjali že v prvem triletju. V 6. razredu ste nato opisovali kraj, v 7. razredu državo, letos pa boš že usvojeno znanje dopolnil z opisom poti.

Preberi besedilo.

kn

jig

ar n

Peca nad Mežico Peca je od daleč lepo zaobljena vzpetina, na katero se lahko povzpne prav vsak. Vendar je to dvatisočak, ki od obiskovalca zahteva kar nekaj truda. Peca je namreč majhna, šest kilometrov dolga planota, s katere štrlijo kar trije vrhovi. Dva sta mejna vrhova med Avstrijo in Slovenijo.

Od povsod je na Peco daleč in visoko. Eno izmed poti lahko začnemo iz Mežice. Do tja se pripeljemo z avtomobilom. Po opisani poti se lahko s slovenske strani pripeljemo najvišje pod Peco.

Pot z avtomobilom nadaljujemo še nekaj časa. Na koncu Mežice zavijemo za smerokazom, ki najprej usmerja na Peco, potem pa k Domu na Peci. Strma in ozka makadamska cesta pripelje do nekdanje mejne stražnice Terča, ki je zdaj počitniški dom. Od tod se mimo ročno napisanega smerokaza peljemo malo naprej in se usmerimo strmo navzgor. Cesta je vse slabša. Avtomobil ustavimo in pustimo na parkirnem prostoru, imenovanem Jakobe. Pot nadaljujemo peš še 100 do 200 metrov, dokler se cesta ne spremeni v strmo planinsko pot. Do planinske koče je še približno tri četrt ure hoje.

Dom na Peci stoji na nadmorski višini 1665 m in je izhodišče za nadaljnje poti.

Preden nadaljujemo pot, se v koči lahko odpočijemo in najemo.

Do najvišjega vrha, Kordeževe glave, ki je visok 2125 m, je še poldrugo uro do dve uri hoje. Na vrh vodi pot, ki se kmalu nad planinsko kočo razcepi. Na levo se odcepi zelo zahtevna plezalna pot, zavarovana s klini in jeklenicami, na desno pa večinoma dobro uhojena zahtevna pot, ki le ponekod pelje po skalah in čez kratke skoke. Na sedlu pod vrhom se pot spet razcepi: na levo gre normalna steza, na desno pa po robu skalnih strmin. Z najvišjega vrha Pece, na katerem stojijo mejni kamen, smerokaz, navpik zabetoniran cepin in skrinjica z vpisno knjigo, je čudovit razgled vsenaokrog.

Z Doma na Peci lahko naredimo krajši petminutni sprehod na Malo Peco (1731 m), kjer so na razgledni mizi vrisane smeri h gorskim vrhovom, ki bi jih od tod lahko videli. Pogled nam zakriva drevje, zato lahko vidimo le Kordeževo glavo.

7

00-Znanka-9-SDZ-1del.indd 7

19.3.2014 10:01:44

1.

2.

3.

4.

5.

Komu je namenjeno besedilo?

Je besedilo objektivno ali subjektivno? Pojasni.

Ali nam avtor dopušča izbiro poti? Razloži.

Zakaj je avtor besedilo napisal v 1. osebi množine?

Zakaj je besedilo napisano v sedanjem in ne v preteklem glagolskem času?

kn

jig

Odgovori.

ar n

a. co m

10 minut hoje od planinskega doma pa v opuščenem rudniškem rovu lahko obujamo spomine na številne zgodbe o kralju Matjažu. Od leta 1961 za kamnito mizo namreč sedi bronasti kip kralja Matjaža, ki ga je izdelal Marjan Keršič - Belač.

Zamisel, da bi kralju Matjažu, ki spi v gorski votlini na Peci, postavili spomenik, je starejša. Akademski kipar Nikolaj Pirnat je leta 1932 izdelal spomenik iz lipovine. Postavili so ga na prestol, izklesan v živo skalo, a je bil v času 2. svetovne vojne uničen.

Vse poti so zgledno markirane in tudi sicer dobro označene, tako tudi pri povratku ne bomo imeli težav.*

V opisu poti avtor zgoščeno navaja podatke o poti, dolžino oziroma čas, imena pomembnejših krajev, točk med potjo ter tudi predvidene postanke, morebitne oglede in dodatne možnosti. Pogosto je besedilu priložen še zemljevid poti.

Opis poti je lahko sestavni del predstavitve kraja ali države, v svoje ponudbe ga pogosto vključujejo turistične agencije.

Besedilo je objektivno, saj mora vsebovati preverljive in natančne podatke. Pogosto pa mu je dodan še subjektivni pridih, tako da lahko iz besedila razberemo stališče avtorja, hkrati pa tudi izbor

8

00-Znanka-9-SDZ-1del.indd 8

19.3.2014 10:01:45

ogledov, postankov in možnosti kaže na njegovo osebno naravnanost. Besedilo je navadno napisano v sedanjiku.

Opis poti spada med strokovna besedila, in sicer poljudnostrokovna, saj je namenjen širšemu krogu ljudi.

1. V zvezek nariši preglednico in vanjo zapiši pot po točkah, mimo katerih se peljemo z avtomobilom iz Mežice.

2. Izračunaj, koliko časa potrebuješ za pot od parkirišča do mejnega kamna.

3. Kaj si lahko ogledamo na Mali Peci?

4. Kako je Peca povezana s kraljem Matjažem? Pojasni.

●

Na zemljevidu Slovenije si oglej, kje je Peca, in izračunaj, koliko časa bi (skupaj s hojo na Peco in povratkom) potreboval za tako pot iz svojega kraja.

V Priročnem slovarčku poišči razlago besed klin, jeklenica in cepin. Ponovi značilnosti poročila in vse tri izraze uporabi v kratkem poročilu o kakem dogodku iz alpinističnega sveta.

V razredu se dogovorite, kdo bo predstavil: – kralja Matjaža, – Peco, – Mežico.

Na spletnih straneh www.rzs-idrija.si/pot.htm preberi o Antonijevem rovu in s pomočjo skice ter besedila v zvezek napiši opis poti po Antonijevem rovu. V šoli s sošolcem ali sošolko primerjajta svoja izdelka in enega predstavita v razredu.

Za šolski ali krajevni časopis lahko napišeš opis poti od šole do najbolj znane turistične znamenitosti v svojem kraju.

jig

●

Še enkrat preberi besedili in odgovori na vprašanja.

ar n

●

Zanimivost

a. co m

Opisi poti so sestavni del različnih turističnih vodnikov. Ti nam ponujajo pohode in sprehode po mestih, hribih, ogled naravnih in kulturnih znamenitostih. Na spletu najdemo poleg opisov planinskih poti opise nekaterih tradicionalnih, spominskih poti in tudi poti kulturne dediščine. Vsi zapisani prispevki pa niso tipični opis poti.

●

kn

●

9

00-Znanka-9-SDZ-1del.indd 9

19.3.2014 10:01:47

REŠI NALOGE 1.

Pozorno preberi besedilo.

TOPOL SKOZI DOLINO MAVELŠČICE

IZHODIŠČE Ljubljana

a. co m

POTEK TURE Iz Ljubljane gremo proti Medvodam, zavijemo južno v dolino Mavelščice in se vzpnemo na Topol. Spust je v dolino Gradaščice skozi Osredek.

DOLŽINA 37,8 km VIŠINSKA RAZLIKA 430 m ZAHTEVNOST Vzpon iz doline Mavelščice na Topol je mestoma zelo strm.

NAJVIŠJA TOČKA Topol, 675 m ZAVETIŠČA Gostilna na Topolu

ar n

OPIS Zaradi neposredne bližine Ljubljane in priljubljenosti cilja je opisan še en kolesarski izlet na Topol. Tura predstavlja alternativo vzpona na Topol z juga. V tem primeru se povzpnemo iz doline Mavelščice na severni strani. Ta vzpon je nekoliko težji, saj je precej strmejši in poteka po slabi gozdni cesti. Na izravnavi pod Jeterbenkom prikolesarimo na odprt svet, ki z lepimi razgledi poplača trud.

Spust je pri tej turi nasproten vzponu »klasične« variante na Topol.

kn

jig

TEHNIČNI OPIS Iz Ljubljane (0,0 km, 298 m) kolesarimo po Celovški cesti, nato skozi Gunclje in Dvor mimo motela v Mednem, v križišču za mostom čez Mavelščico (12,4 km, 315 m) zavijemo levo. V naslednjem križišču (13,1 km, 325 m) peljemo naravnost (kažipot Golo Brdo), kolesarimo mimo desnega (15,9 km) in levega (16,2 km) odcepa do naslednjega desnega odcepa (16,3 km, 355 m), kjer zavijemo desno na makadamsko cesto. Skozi gozd se strmo vzpnemo do domačije (19,2 km, 605 m), kjer zavijemo levo. Mimo desnega odcepa (19,7 km) pridemo na asfalt (20,0 km) in do križišča (20,4 km, 620 m), kjer zavijemo desno in vozimo naravnost do Topola (21,4 km, 675 m), kjer gremo naravnost in se spustimo do vasi Osredek (22,9 km, 510 m), zavijemo levo, do ceste Ljubljana– Polhov Gradec (25,2 km, 350 m). Tukaj spet levo. V Gabrju (27,0 km, 340 m) zavijemo levo z glavne ceste, kolesarimo naravnost skozi vas in v križišču med polji (28,5 km, 335 m) zavijemo levo. Na naslednjem križišču pod daljnovodom (29,1 km, 335 m) zavijemo desno, v Stranski vasi (29,9 km, 320 m) pa na desnem ovinku zavijemo na levi odcep. Kolesarimo ob robu gozda in nato ob Gradaščici do križišča pri gradu Bokalce (32,6 km, 305 m), kjer gremo desno, se spustimo pod avtocesto in se po Cesti na Vrhovce, Viški in Tržaški cesti vrnemo do izhodišča (37,8 km, 298 m).*

10

00-Znanka-9-SDZ-1del.indd 10

10

19.3.2014 10:01:47

2.

a) Komu je predvsem namenjen opis poti iz 1. naloge? Podčrtaj ustrezno. cestnim prevoznikom – gorskim kolesarjem – taksistom – mladim poslovnežem – Ljubljančanom – osnovnošolcem – tujcem b) Iz besedila izpiši etape poti, da boš dobil celoten potek ture.

a. co m

Celovška cesta v Ljubljani,

c) Sklepaj iz besedila in pojasni, kaj pomenijo v oklepajih zapisane številke. v križišču za mostom čez Mavelščico (12,4 km, 315 m) zavijemo levo

K izhodiščnemu besedilu izberi ustrezno slikovno gradivo – prerez poti oz. višinski diagram. Označi ga s kljukico.

*

kn

jig

ar n

3.

*

11

00-Znanka-9-SDZ-1del.indd 11

19.3.2014 10:01:47

S pomočjo tehničnega opisa poti in priloženega zemljevida uredi legendo oznak, uporabljenih v zemljevidih. Dopiši izraze najvišja točka, makadamska cesta, izhodišče, asfaltirana cesta, smer vožnje.

kn

jig

ar n

4.

a. co m

*

*

12

00-Znanka-9-SDZ-1del.indd 12

19.3.2014 10:01:48