9789612418946

a. co m ar n jig

kn EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 1 Geo_2013_NOTRANJE_NASLOVNICE_vse.indd 5

15/05/18 14:40 7/16/13 4:06 PM

EVROPA

GEOGRAFIJA ZA 2. IN 3. LETNIK GIMNAZIJ Avtorji dr. Jurij Senegačnik, Igor Lipovšek, dr. Mirko Pak Recenzentki Ingrid Florjanc, dr. Metka Špes

a. co m

Svetovalci Tanja Boltin, Marinka Dervarič, Alenka Dragoš, Borut Drobnjak, Mária Gaál, Franc Grlica, Marjeta Hočevar, Eva Jeler Fegeš, Stojan Kos, Veronika Lazarini Filo, Ludvik Mihelič, Viljem Podgoršek, Dušan Rojko, Sibila Sabo, Eva Slekovec, Marjan Veber, Nika Veronek, Marjeta Vidmar Urednik dr. Jurij Senegačnik

Lektorica Aleksandra Kocmut

Zemljevidi in grafikoni mag. Mateja Rihtaršič, Darko Simeršek Risbe Gregor Markelj

Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Andreja Senegačnik, Viljem Podgoršek, Bigstock, Shutterstock, Can Stock Photo, Wikimedia Commons (Pepedo Couto, Gretar Ívarsson, Andreas Lischka, Frank Müller, Simo Räsänen, Raimond Spekking, Alexander Stapanov, Dragan Tatić, Kirill Vinokurov) Oprema in oblikovanje Gorazd Rogelj

ar n

Prelom Dušan Obštetar

jig

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Naklada 1500 izvodov Natisnjeno v Sloveniji Ljubljana 2018 Sedma, prenovljena izdaja, tretji natis

kn

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 18. 6. 2015 s sklepom št. 613-2/2015/66 potrdil učbenik EVROPA, Geografija za 2. in 3. letnik gimnazij, ki so ga napisali Jurij Senegačnik, Igor Lipovšek in Mirko Pak, za gimnazijsko izobraževanje.

© Modrijan založba, d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(4)(075.3) SENEGAČNIK, Jurij, 1957- Evropa : geografija za 2. in 3. letnik gimnazij / Jurij Senegačnik, Igor Lipovšek, Mirko Pak ; [zemljevidi in grafikoni Mateja Rihtaršič ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik ... et al.]. 7., prenovljena izd., 3. natis. - Ljubljana : Modrijan, 2018 ISBN 978-961-241-894-6 1. Lipovšek, Igor 2. Pak, Mirko 294309888

www.modrijan.si

EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 2

15/05/18 14:40

KAZALO UVOD (Jurij Senegačnik)

6

Evropa in njen naravnogeografski okvir ............................................................................................................... 8 Družbeni procesi v sodobni Evropi ........................................................................................................................ 18

36

a. co m

VZHODNA EVROPA IN RUSIJA (Jurij Senegačnik)

Naravni okvir obravnavane geografske enote ................................................................................................... 38 Družbeni okvir od carske Rusije do danes ........................................................................................................... 43 Aktualni geografski procesi in problemi po državah ....................................................................................... 48

SREDNJA EVROPA (Jurij Senegačnik)

60

Srednja Evropa in njen geografski okvir ............................................................................................................... 62 Aktualni geografski procesi in problemi po državah ....................................................................................... 68

SEVERNA EVROPA (Mirko Pak)

84

Severna Evropa in njen geografski okvir .............................................................................................................. 86 Aktualni geografski procesi in problemi po državah ....................................................................................... 95

ar n

ZAHODNA EVROPA (Jurij Senegačnik)

106

Zahodna Evropa in njen geografski okvir ............................................................................................................ 108 Aktualni geografski procesi in problemi po državah ....................................................................................... 111

JUŽNA EVROPA (Igor Lipovšek)

126

jig

Južna Evropa in njen geografski okvir .................................................................................................................. 128 Aktualni geografski procesi in problemi po državah ....................................................................................... 136

JUGOVZHODNA EVROPA (Igor Lipovšek)

146

Jugovzhodna Evropa in njen geografski okvir ................................................................................................... 148 Aktualni geografski procesi in problemi po državah ....................................................................................... 153

kn

Kazalo manj znanih strokovnih izrazov ................................................................................................................... 164 Statistični pregled po državah .................................................................................................................................... 165 Nekaj uporabljenih spletnih virov .............................................................................................................................. 168

EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 3

15/05/18 14:40

O UČBENIKU

kn

jig

ar n

a. co m

Zasnova učbenika Evropa je zelo podobna zasnovi učbenika Svet. Učbenik Evropa je prav tako problemsko zasnovana regionalna geografija, le da ne obravnava različnih kontinentov, ampak le enega – Evropo. Ne­­­kakšna izjema je le poglavje o Rusiji. Vključuje namreč tudi obravnavo azijskega dela te velikanske države, ki jo je treba na nek način vendarle vključiti v sklop Evrope.

Notranja zgradba učbenika Evropa je enaka kot v učbenikih Obča geografija in Svet. Sestavlja ga sedem velikih poglavij oz. tematskih sklopov. Prvi je namenjen splošni geografiji Evrope, preostalih šest pa geografiji posameznih evropskih geografskih enot. Pred vsakim tematskim sklopom je dvostranski napovednik – na levi strani je celostranska slika z značilnim družbenogeografskim (kulturnim) motivom, na desni pa so naslov tematskega sklopa, tri uvodna motivacijska vprašanja, manjša motivacijska slika z naravnogeografskim motivom, motivacijsko besedilo kot uvod v tematski sklop in napoved vsebinskih sklopov. Učbenik bogati skrben izbor kartografskega in slikovnega gradiva, ki ni namenjeno le ponazoritvi besedila, ampak predvsem samostojnemu izgrajevanju procesnega znanja.

V učbeniku smo uporabili nov kombiniran regionalni pristop po regijah in državah ter njihovih osrednjih problemih. Prvo večje poglavje je splošnogeografski uvod, v katerem Evropo obravnavamo kot celoto, osredotočamo pa se na njene poglavitne naravne in družbene značilnosti. Uvod je zelo pomemben za razumevanje preostalih delov učbenika – to so poglavja o Vzhodni, Srednji, Severni, Zahodni, Južni in Jugovzhodni Evropi.

Učbeniki so doslej Vzhodno Evropo navadno obravnavali na koncu, v naši Evropi pa se pregled Evrope začne prav s to enoto. Glavni razlog za takšno razporeditev učnih vsebin, ki se na prvi pogled zdi nevsakdanja, je dediščina socialistične družbene ureditve, ki je vzniknila prav na tleh Vzhodne Evrope, še danes pa se z njo srečujemo tudi v drugih delih Evrope. Današnjega stanja in številnih problemov gospodarske in družbene tranzicije v nekdanjih socialističnih državah Srednje, Severne in Jugovzhodne Evrope namreč ne moremo razumeti, če se ne ozremo tudi nekoliko v preteklost. K njihovemu razumevanju nam lahko pomaga šele poznavanje polpreteklega razvoja na tleh nekdanje Sovjetske zveze, matične države socializma, ki se je potem razširil tudi na druge evropske države.

Obravnavo vsake geografske enote uvaja kratek pregled njenih skupnih najpomembnejših naravnih in družbenih značilnosti. Sledijo izbrani geografski procesi in problemi po posameznih državah ali manjših skupinah zelo tesno povezanih ali drugače sorodnih držav. Pred obravnavo enega ali več izbranih problemov posamezne države ali skupine držav smo nekaj vrstic odmerili njenemu osnovnemu »geografskemu okviru«.

Ta je natisnjen v drugačni obliki kot osnovno besedilo, kar pomeni, da ni del tega besedila, ampak neobvezen dodatek. Izbrane geografske probleme posamezne države smo tako postavili na nujne temelje oz. umestili v jasno določljive prostorske okvire, da bi dijakom olajšali razumevanje in prostorsko predstavo.

Učbenik Evropa ima še dodatne vsebine, ki jih učitelji in dijaki dobro poznajo že iz naših prejšnjih učbenikov.

To sta rubriki »Za kanček več« in »Primer«. Prva vsebuje učne vsebine, ki jih učni načrt ne predvideva, avtorjem pa so se zdele tako pomembne ali zanimive, da jih niso želeli izpustiti. Druga vključuje različne aktualne primere, ki se praviloma nanašajo na osrednje geografske probleme posameznih regij ali držav. Rubriki naj učitelj vključi v pouk po lastni presoji. Na koncu vsakega vsebinskega sklopa so vprašanja, katerih zahtevnost se stopnjuje.

Temeljitejšemu utrjevanju in preverjanju znanja, predvsem pa razvijanju procesnega znanja je namenjen delovni zvezek Evropa.

Uporabniku učbenika utegne pomagati tudi ključ za njegovo uporabo, ki je na naslednji strani. Na koncu učbenika so še dodatki z naslovi Kazalo manj znanih strokovnih izrazov, Kratek statistični pregled po državah in Nekaj uporabnih spletnih naslovov.

Urednik

EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 4

15/05/18 14:40

KLJUČ ZA UPORABO UČBENIKA slikovna motivacija v tematski sklop naslov tematskega sklopa

severna evropa

l Na kaj najprej pomisliš ob imenu Severna Evropa?

uvodna vprašanja

l Ali lahko po tvojem mnenju Skandinavijo enačimo s Severno Evropo?

manjša motivacijska slika

l Zakaj je Skandinavija mnogo gosteje poseljena na jugu kot na severu?

a. co m

Severna Evropa se od preostalih delov Evrope v marsičem zelo raz­ likuje. Njeno podnebje je hladnejše, na vsakdanje življenje pa močno vplivajo velike razlike med poletjem in zimo. Poleti so dnevi dolgi, na skrajnem severu pa nastopi polarni dan. Zaradi neizmernosti gozdnih kompleksov in drugih izjemnih naravnih lepot je Severna Evropa poleti zelo privlačno bivalno in počitniško okolje. Povsem drugače je v času dolge in mrzle zime. Dnevi so tedaj zelo kratki, na skrajnem severu pa nastopi polarna noč. S temi naravnimi razme­ rami radi povezujemo tudi posebne značajske lastnosti tamkajšnje­ ga prebivalstva – Skandinavci se namreč zdijo umirjeni in nekoliko zadržani ljudje. Kljub temu pa jim je uspelo razviti naravnost zgled­ na gospodarstva. Zaradi vsesplošne urejenosti in visokega standar­ da so skandinavske države v marsičem zgled državam v drugih delih sveta.

Na začetku poglavja se bomo seznanili s pojmom Severne Evrope in njeno razdelitvijo na nordijske in pribaltske države. Po pregledu osnovnih naravnih značilnosti se bomo posvetili raznovrstnosti energijskih virov in pomenu nafte, nato pa problemom kislega dež­ ja. Sledil bo pregled aktualnih procesov in problemov po državah.

Pri obravnavi Islandije bomo osrednjo pozornost namenili posledi­ cam vulkanizma, pri Norveški spremembi gospodarske strukture in ribolovu, pri Švedski železarstvu in izvozu znanja, pri Finski gozdar­ stvu in visoki tehnologiji, pri Danski pa kmetijstvu. Pri obravnavi pribaltskih držav bomo izpostavili narodnostno sestavo in posledi­ ce finančne krize.

motivacijsko besedilo kot uvod v tematski sklop

napoved vsebinskih sklopov

vseBInsKa sKLopa

Severna evropa in njen geografSki okvir

aktualni geografSki proceSi in problemi po državah

84

85

Stavkirke (levo) in Preikestolen na Norveškem (desno)

AKTUALNI GEOGRAFSKI PROBLEMI IN PROCESI PO POSAMEZNIH DRŽAVAH RUSIJA Rusija je po površini največja država na svetu, saj se razteza kar prek 11 časovnih pasov. Naravno okolje se spreminja na zelo velike razdalje. Zlasti v Sibiriji so na voljo neizmerna naravna bogastva, ki jih bodo lahko izkoriščale še prihodnje generacije. Rusija je matična dežela socializma in dejanska naslednica nekdanje SZ. Po odpravi socializma se je soočila z dramatično družbeno in gospodarsko krizo, po letu 2000 pa se je postopoma spet postavila na noge in si do neke mere vrnila položaj pomembne svetovne (vele)sile.

Dramatične posleDice gospoDarske in Družbene reforme

geografski okvir držav(e)

podnaslov vsebinskega sklopa

ar n

Ruski predsednik Jelcin je v devetdesetih letih popeljal Rusijo na mučno pot v tržno gospodarstvo in demokracijo, vendar brez jasnega koncepta in s pogosto katastrofalnimi učinki. Obdobje prehoda iz ene družbene ureditve v drugo imenujemo tranzicija. Eden prvih ciljev je bila privatizacija gospodarstva. To je pomenilo prenos lastništva večine podjetij, ki jih je do tedaj upravljala država, v roke novim zasebnim lastnikom.

Nove oblasti so odpravile številne ovire za tuja vlaganja, omogočile prihod uvoženega blaga na domači trg, Prodaja vseh mogočih izdelkov na ulici je v času tranzicije predvsem pa umaknile državni nadzor nad cenami za za mnoge pomenila skoraj edino možnost preživetja. večino blaga. Že v nekaj tednih so cene močno poskočile. To stanje je izkoristil ozek sloj novih podjetnikov, ki so nekdanje državno imetje kupovali po nizkih cenah, ki jih je določila država, prodajali pa po mnogo višjih tržnih cenah. Ker je večina od njih izhajala iz nekdanje družbene elite, so se lahko s pridom naslonili na že prej stkane »zveze in poznanstva«. Zaradi močno razpasle korupcije jim je v kratkem času in pogosto na nezakonit način uspelo pridobiti velikansko premoženje. Tako je na eni strani nastal nov sloj izjemno bogatih tajkunov – imenujejo jih kar finančni oligarhi – na drugi strani pa so se življenjske razmere večine prebivalstva izrazito poslabšale.

Industrijska proizvodnja je v prvih letih močno upadla, saj sta se kupna moč prebivalstva in potrošnja zelo znižali. Številna industrijska podjetja so propadla, druga so svojo proizvodnjo bodisi zmanjšala ali preusmerila. Sredi leta 1995 je že 80 % zaposlenih v industriji delalo v privatiziranih podjetjih.

V večjih podjetjih, še posebej v najdonosnejši energetski panogi, pa je država obdržala pomemben ali celo večinski delež. Deleža BDP v industriji in kmetijstvu sta močno upadla, močno pa se je povečal pomen storitvenih Deleži BDP v kmetijstvu, industriji in storitvenih dejavnostih leta 1991 in 2013 dejavnosti.

naslov vsebinskega sklopa

Vzhodna Evropa z Rusijo

Po popisu prebivalstva leta 2001 se je za Ruse opredelilo 17,3 % prebivalcev, 29,6 % pa jih je ruščino navedlo kot materni jezik. Ukrajinščina se daleč največ uporablja v skrajnem zahodnem delu države, ki je prišel v okvir SZ šele po drugi svetovni vojni. Poenostavljeno pa bi lahko rekli, da se v zahodnem in osrednjem delu države pre­ bivalci čutijo Ukrajince in večinoma tudi govorijo ukrajinsko, v vzhod­ nem in južnem delu države pa se opredeljujejo bodisi kot Ukrajinci bodisi kot Rusi, govorijo pa skoraj samo rusko. Narodnosti ali mater­ nega jezika v Ukrajini ne moremo enostavno enačiti z uporabo jezika in s politično usmeritvijo, čeprav je oboje precej povezano.

V samostojni Ukrajini je ukrajin­ ščina postala edini uradni jezik, leta 2012 pa so sprejeli zakon, po ka­ terem so lahko regije na vzhodu in jugu uveljavile ruščino kot drugi uradni jezik. V letih samostojnosti se je uporaba ukrajinščine močno pove­ čala predvsem v izobraževalnem sis­ temu, na drugi strani pa v poslu, revi­ jah, knjigah in na spletnih straneh še Delež prebivalcev z ruskim maternim jezikom po popisu leta 2001. Polotok Krim vedno absolutno prevladuje ruščina. in ozemlje pod nadzorom proruskih separatistov sta označena črtkano.

jig

stabilizacija gospoDarskih in Družbenih razmer v putinovi rusiji

Predsednik Jelcin je Rusijo dokončno »odpeljal« iz starega sistema, vendar je zaradi »šok terapije« v devetdesetih letih izgubil podporo prebivalstva. Na prelomu v leto 2000 je oblast prepustil svojemu nasledniku Putinu.

Ko je Putin prevzel oblast, je bilo obdobje najhujše krize mimo in razmere so se že nekoliko stabilizirale. Za velikanski gospodarski dvig, ki je sledil, sta bila pomembna predvsem dva dejavnika. Prvi je bila močna devalvacija rublja leta 1998, ki je prispevala k večji konkurenčnosti domačih proizvodov na domačem in tujem trgu. Drugi

rubrika »Za kanček več«

Ozadje izbruha ukrajinske krize in vojne

Ukrajini tudi v času samostojnosti ni uspelo zgraditi celovite državne identitete, ampak se je znašla v primežu notranjih trenj in merjenja moči med Rusijo in Zahodom.

Državno premoženje v osamosvojeni državi so razgrabili ukrajinski oligarhi, Ukrajina pa je postala nazoren primer neuspele tranzicije in zgodbe o neuspehu. V nasprotju s sosednjo Poljsko, ki je od zamenjave sistema do leta 2014 svoj celotni BDP povečala za več kot šestkrat, se je ta v Ukrajini komaj kaj povečal. Ukrajinsko gospodarstvo je bilo že pred izbruhom vojne leta 2014 v katastrofalnem stanju, obenem pa močno prepleteno z ruskim gospodar­ stvom oz. od njega močno odvisno. Država je bila po ko­ rupciji in družbeni neenakosti med vodilnimi v svetu. Na eni strani je bil manj razvit kmetijski zahod, na drugi pa bolj razvit industrijski vzhod države.

Ukrajinska družba se je že ob volitvah leta 2004 dokaj jasno razdelila na dva tabora. Prvi del, ki je večinsko pod­ prl prozahodnega kandidata, se je tudi teritorialno pre­ krival z ukrajinsko govorečim zahodom države (skupaj s Kijevom). Drugi del, ki je volil proruskega kandidata, pa se je tudi teritorialno prekrival z rusko govorečima vzho­ dom in jugom. Natanko ista slika se je ponovila tudi na predsedniških volitvah leta 2010. Politična tabora sta se na oblasti sicer menjala, vendar sta vladavino obojih za­ znamovali gospodarska neuspešnost in koruptivnost. Vse to je ustvarilo nevarno radikalizacijo dela prebivalstva na obeh straneh.

poudarjeni pojmi

Primerjava celotnega BDP na Poljskem in v Ukrajini v obdobju 1990–2014

Evromajdanski protesti na osrednjem trgu (majdanu) v Kijevu leta 2014

48

kn

Švica je že pred desetletji prepovedala vožnjo tovornjakov ponoči, ob koncu tedna in med prazniki. Najdaljnosežnejše posledice je imela prepoved vožnje tovornjakom z maso več kot 28 ton; v drugih evropskih državah je namreč največja dovoljena masa okoli 40 ton. To pomeni, da so se morali tovornjaki z maso, večjo od 28 ton, na svojih poteh med Italijo in osrčjem Evrope preusmeriti mimo Švice na precej daljše poti prek Francije in še posebej Avstrije. Najpomembnejšo vlogo je prevzel Brenner. Švica je bila tudi prva država v Evropi, ki je za tovornjake uvedla posebne takse, izračunane na podlagi njihove mase in prevoženih razdalj. Že zelo zgodaj je velik del tovornega prometa preusmerila na železniško omrežje.

Pri razvoju prometa in varstva okolja pa je šla še naprej – začela je graditi t. i. bazne predore. To so izredno dolgi dvocevni predori za železniški promet, ki se za razliko od starih predorov ne začenjajo več sredi pobočij, ampak na manjših nadmorskih višinah povezujejo podnožja na obeh straneh gorskih pregrad. Namenjeni so predvsem prevozu tovornjakov in priklopnih vozil, ki jih naložijo na hitre vlake in s tem zmanjšajo okoljsko tako obremenjujoč cestni tovorni promet. Tovorni vlaki naj bi skozi njih vozili s hitrostmi do 160 km, potniški pa tudi do 250 km na uro, skozi posamezen predor pa naj bi šlo do 400 vlakov na dan.

Gradnja baznega predora Gotthard

Bazni predori Lötschberg, Gotthard in Brenner V Švici o vseh pomembnejših zadevah odločajo na restara cesta ferendumu. Na ta način so volivci leta 1992 potrdili pričez prelaz pravo zelo dragega projekta AlpTransit, znanega tudi kot cestni predor Nova železniška alpska transverzala. Projekt je predvidel izgradnjo več baznih predorov prek švicarskih Alp v smeri sever–jug, in sicer po dveh prometnih oseh, zahodni in vzhodni. stari železniški Zahodna os je namenjena prometni povezavi čez Bernpredor ske Alpe in poteka od Nemčije prek švicarskega Berna do italijanskega Milana, vključuje pa bazni predor Lötschbodoči železniški berg z navezavo na dosedanji predor Simplon. V okviru predor te povezave lahko tovornjake naložijo na vlak že v Nemčiji, jih prepeljejo prek cele Švice in raztovorijo šele v Italiji. Stare in nove prometne poti čez prelaz Sv. Gotthard Vzhodna os je namenjena povezavi med Zürichom in Milanom. Njen osrednji bazni predor je Gotthard, ki je z dolžino 57 km najdaljši železniški predor na svetu.

Po dolgoletnih usklajevanjih med Italijo in Avstrijo so leta 2011 končno začeli graditi tudi bazni predor Brenner. Projekt naj bi bil končan leta 2025. Leta 2007 je šlo čez Brenner kar 28,2 % vsega blaga, prepeljanega čez Alpe. Tri četrtine so ga prepeljali po avtocesti. Predor Brenner bo imel dolžino 54 km. Z izgradnjo predora ne bodo rešeni vsi prometni in okoljski problemi, količina prevoženega blaga skozi predor pa naj bi se pove- Znameniti viadukt, poimenovan po Evropi, na sedanji zelo obremenjeni brennerski čala za dve tretjini. avtocesti na avstrijskem Tirolskem

70

EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 5

57

Uvod

temeljila na zadolževanju. Zaradi teh dveh modelov se je začelo čedalje bolj govoriti o Evropi dveh hitrosti, čeprav bi bilo bolj točno govoriti o EU dveh hitrosti.

S finančno krizo se je EU »razdelila« na bogati in vse bolj o vsem odločajoči center na čelu z Nemčijo na eni ter na krizni in vse bolj obubožani jug in vzhod na drugi strani.

Problem pa ni postal le konflikt med centrom EU in njenim obrobjem, ampak tudi oženje tega centra.

Francija je dolgo veljala za del jedra EU, v letih po izbruhu krize pa je postajala vse bolj odrinjena. Nemčija je tako v centru ostajala vedno bolj sama. Okoli nje je le nekaj bolje stoječih »satelitov«, kot so Finska, Nizozemska, Luksemburg in Avstrija. Veliki južnoevropski državi Italija in Španija, ki sta bili ne tako dolgo nazaj še pomembni sooblikovalki politike EU, je finančna kriza potisnila daleč na obrobje. Še posebej na evropskem jugu se je okrepil občutek, da se reševanje finančne krize, pa tudi marsikaj drugega v EU, vse preveč odvija pod diktatom (pre) močne Nemčije.

Kriza je izrazito načela zaupanje Države centra in druge države EU v EU in pospešila razmah evroskepticizma. Pod tem pojmom razumemo nasprotovanje povezovanju evropskih držav ter dvom o EU in delovanju njenih institucij. Čeprav zagovorniki EU niso zadovoljni z vsemi vidiki sedanje organizacije in delovanja institucij EU, pa rešitve za vse preostale probleme ne vidijo v »razbijanju« vsega, kar je bilo v procesu evropskega združevanja že doseženo, ampak v prizadevanjih za izboljšanje na področju enotnosti, javnosti, preglednosti in demokracije. Evroskepticizem je nekoč izviral predvsem iz mišljenja, da povezovanje v EU slabi nacionalne države. Po izbruhu krize pa so številni državljani vse bolj dobivali občutek, da je EU preveč birokratska in premalo demokratična ustanova ter da institucije EU vse bolj izgubljajo stik z javnostjo in tudi stvarnostjo. Zavedanje skupnih kulturnih korenin in vrednot je stopilo v ozadje.

Evroskepticizem je najprej izbruhnil v finančno najbolj prizadetih državah evropskega juga, potem pa je »okužil« velik del Evrope, tudi gospodarsko najbolj stabilne države, med katerimi je Velika Britanija večni evroskeptik. Evropska kriza tako sčasoma ni bila več le finančna, ampak je postala tudi politična in moralna. Zdrs zaupanja je bil sicer opazen že pred izbruhom krize, najbolj drastičen pa je bil med letoma 2009 in 2012.

V času hudega zategovanja pasu so se ljudje začeli tudi odvračati od tradicionalnih političnih strank (tako na levi kot na desni), nastala pa so nova protestna gibanja in stranke. Vse to se je odrazilo tudi na volitvah v evropski parlament leta 2014, na katerih se je povečal Zaupanje državljanov EU v institucije EU in v lastne vlade v odstotkih v letih 2007 in 2012 pomen evroskeptičnih strank.

osnovno besedilo rubrika »Primer« vprašanja za ponavljanje in utrjevanje

1. Kaj so avtonomistična in kaj separatistična gibanja?

2. Zakaj so se po letu 1990 prometni tokovi v Evropi okrepili predvsem v smeri zahod–vzhod?

3. Katere nove države članice bi morala EU po tvojem mnenju vključevati v bližnji prihodnosti?

35

15/05/18 14:40

a. co m ar n jig

kn 6 EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 6

15/05/18 14:40

UVOD

a. co m

l Ali je Evropa samostojen kontinent ali se ti zdi le sestavni del največje celine – Evrazije? l Ali se ti zdi vloga Evrope v sodobnem svetu vse večja ali vse manjša? Utemelji svoj odgovor.

l Ali se ti zdi povezovanje in združevanje evropskih držav v okviru Evropske unije v vseh pogledih pozitiven proces?

Imaš v zvezi s tem tudi kakšne zadržke?

ar n

Prebivalci Slovenije imamo že stoletja občutek, da smo neločljiv del Evrope. Čeprav je mejo med Evropo in Azijo težko natančno opredeliti, je v naši miselnosti dokaj trdno zasidrano, da je Evropa samostojen kontinent. Ime Evropa pa že dolgo ni več le geografsko ime kontinenta. Je tudi oznaka za enega najrazvitejših delov sveta, kjer države povezuje skupna ideja evropskega združevanja. Toda ne pozabimo, da nekatere najrazvitejše evropske države, npr. Švica in Nor­ veška, niso članice Evropske unije. Po drugi strani pa ob imenu Ev­ ropa ne smemo pomisliti le na njene najrazvitejše države, ampak tudi na manj razvite države na vzhodu in jugovzhodu.

kn

jig

Učbenik Evropa se začne z uvodom oz. pregledom poglavitnih narav­­nih in družbenih značilnosti Evrope. Na te temelje se bomo naslonili pozneje, ko bomo obravnavali posamezne evropske geografske enote. Najprej se bomo seznanili s skupnimi naravnogeograf­ skimi osnovami, kot so razčlenjenost obal, različne oblike površja, podnebni tipi, skupine rastlinstva in vodovje. Pri pregledu družbenih procesov v sodobni Evropi se bomo osredotočili le na posamezne skupne geografske probleme, kot so narodnostna, jezikovna in verska sestava, selitve, razporeditev prebivalstva, kmetijstvo, energetika in okolje, prometni in turistični tokovi. Uvod bomo sklenili z združevanjem evropskih držav v Evropsko unijo in regionalnim povezovanjem ter z daljšim pregledom posledic finančne krize.

VSEBINSKA SKLOPA Evropa in njene naravnogeografske osnove

Družbeni procesi v sodobni Evropi Partenon v Grčiji (levo) in Trolltunga na Norveškem (desno)

EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 7

15/05/18 14:40

EVROPA IN NJEN NARAVNOGEOGRAFSKI OKVIR Evropa kot kontinent

ar n

a. co m

Na globusu Evropa ni videti kot samostojen kontinent, ampak le kot nekakšen podaljšek oz. večji polotok Azije.

Skupaj z Azijo namreč sestavlja največjo celino sveta – Evrazijo. Kljub temu pa je Evropa samostojen kontinent.

Razlogi za to so geografski, zgodovinski in kulturni. Ker je razčlenjena na številne polotoke in otoke, sta kopno in morje tako tesno povezani kot le redkokje na svetu. Evropsko podnebje je večinoma zmerno in zato zelo primerno za poselitev. Večina ozemlja je namreč v zmerno toplem pasu. Subtropskemu pasu pripada le južni, subpolarnemu pa skrajni severni del kontinenta.

Nordkap na Norveškem velja za najsevernejšo točko Evrope; leži že v subpolarnem pasu.

Cabo da Roca (Rt Roca) na Portugalskem je najzahodnejša točka celinskega dela Evrope.

kn

jig

Geografske meje Evrope so na severu, zahodu in jugu jasno določene, saj jo tam omejuje morje. Manj opri­ jemljiva pa je njena meja na vzhodu in jugovzhodu, kjer tako rekoč neopazno prehaja v Azijo. Ta meja je zato le neke vrste dogovor, črta na zemljevidu. Pri pouku geografije v slovenskih šolah jo vlečemo po gorovju Ural, reki Ural, Kaspijskem jezeru, Maniškem podolju, Azovskem in Črnem morju ter skozi ožini Bospor in Dardanele.

Glede na površino je Evropa eden manjših kontinentov. Ker pa je tudi eden najgosteje poseljenih kontinentov, je po številu prebivalcev takoj za Azijo in Afriko.

Obeležje na Uralu, ki označuje dogovorjeno mejo med Evropo in Azijo.

Kontinenti glede na površino in število prebivalcev

Kontinenti glede na gostoto prebivalstva

Evropa je eno najpomembnejših jeder človeške civilizacije. V novem veku je bila njena kulturna in civilizacijska vloga v svetu nekaj stoletij celo prevladujoča. Evropski osvajalci so evropsko kulturo širili na druge kontinente, žal pa je to potekalo s podjarmljenjem in kolonialnim izkoriščanjem. Evropa je tudi zibelka industrijske revolucije in je

8 EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 8

15/05/18 14:40

Uvod

ar n

a. co m

bila vse do 20. sto­letja najrazvitejši del sveta. Zaradi narodnostne in kulturne raznolikosti je še danes razdeljena na številne države.

Po drugi svetovni vojni se je pomen Evrope v svetu začel zmanjševati, po drugi strani pa so se evropske države po stoletjih medsebojnih vojn začele mirno povezovati v sedanjo Evropsko unijo (v nadaljevanju EU). Evropo je zajel val globalizacije in vanjo so se začeli množično priseljevati ljudje z drugih celin. Vse to je njeno podobo v marsičem spre­me­ nilo. Evropa postaja čeda­lje bolj več­ etnična in večkulturna skupnost.

Neevropejci si Evropo zaradi prevladujočega svetlopoltega prebivalstva in krščanske dediščine pogosto predstavljajo kot zelo enoten kontinent. Vendar pa lahko znotraj nje na podlagi različnih kriterijev razlikujemo več geografskih enot. V tem Delitev Evrope na šest geografskih enot učbeniku bomo Evropo razdelili na šest enot: Vzhodno, Srednjo, Severno, Zahodno, Južno in Jugovzhodno Evropo. Naša delitev temelji na geografski legi, podnebju, gospodarski usmerjenosti in razvitosti ter skupnih zgodovinskih in kulturnih značilnostih.

Kako danes razumemo nekdanjo blokovsko delitev Evrope

kn

jig

Še danes lahko ponekod zasledi­­mo tudi »preprostejšo« delitev Evro­­pe na dva dela – na razvitejši »evropski za­hod« in manj razviti »evropski vzhod«. Delitev temelji na nekdanji blokovski delitvi Evrope po drugi sve­­­tov­­ni vojni na kapitali­stič­­ne države na za­ho­­du in socialistične države na vzho­du. S padcem Berlinskega zidu in odpravo »že­ lez­­­ne zave­­se« (strogo nadzorovane meje med obema blokoma) okoli leta 1990 je bila blo­kovska delitev od­ pravlje­­na, de­­­litev na evropski zahod in vzhod pa se je v zavesti ljudi ohranila do danes. »Evropski zahod« tako praviloma ne vključuje le držav Zahodne Evrope kot posebne geografske enote tik ob Atlantskem oceanu, ampak vse »sta­ ­re« kapitalistične države v zahodnem delu kontinenta, tudi tiste, ki ležijo v Severni, Srednji ali Južni Evropi. »Ev­ ropski vzhod« pa poleg držav iz geografske enote Vzhodne Evrope vključuje tudi »nove« kapitalistične države iz Jugovzhodne Evrope in iz vzhod­ nega dela Srednje Evrope vključno s Slovenijo. Rusije na Zahodu pogosto sploh ne obravnavajo kot del Evrope, ampak kot neko čisto posebno enoto. Blokovska delitev Evrope do leta 1990

9 EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 9

15/05/18 14:40

Evropa je zelo razčlenjen kontinent in ima skoraj vse tipe obal

jig

ar n

a. co m

Evropa je eden najbolj razčlenjenih kontinentov na svetu. Njena vzhodna polovica se na široko razprostira od juga proti severu in ima značaj prave celine. Zahodni del pa je precej drugačen, saj ga poleg osredja sestavljajo veliki polotoki (Skandinavski, Iberski, Apeninski, Balkanski) in otočja (Islandija, Britansko otočje, Korzika in Sardinija idr.). Večina evropskih obal zato leži ob stranskih morjih in zalivih, ki se ponekod zajedajo zelo globoko v kopno (Baltsko, Severno, Jadransko, Črno morje idr.). Le manjši del obal leži ob odprtem Sredozemskem morju ali Atlantskem oceanu. Najpomembnejše morske ožine so Bospor in Dardanele ter Gibraltarska vrata in Dovrska vrata (del Rokavskega preliva).

Polotoki, otoki in morja Evrope

kn

Zaradi velike razčlenjenosti so v Evropi skoraj vsi tipi obal. Najizrazitejše predstavnice abrazijskih in aku­ ­mulacijskih obal so ob Atlantskem oceanu. Raznolikost obal je imela in še ima precejšen pomen za zgodovinski in gospodarski razvoj nekaterih evropskih držav, saj so se velika pristanišča in s tem pomorstvo lahko razvili le na nekaterih tipih obal.

Fjordski tip obale je najbolj razširjen na Norveškem, najdemo pa ga tudi na Islandiji in na Škotskem. Ker so fjordi (potopljene ledeniške doli­ ­ne) zelo globoki, omogočajo plov­­bo daleč v notranjost celine, za kopni

Fjord na Norveškem

10 EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 10

15/05/18 14:40

Uvod

ar n

a. co m

promet pa so velika ovira. Zaradi izjemnih naravnih lepot pa so seveda privlačni za turiste. Norvežani so čez številne fjorde že zgradili mostove ali pa pod njimi izvrtali predore.

Riaški tip je najbolj značilen za jugozahodno Irsko in severozahodno Španijo, od koder tudi izvira ime »rias«.

Taka obala poteka prečno na geološko zgradbo in zato spominja na fjordski tip, le da je rias za razliko od fjorda potopljena rečna dolina. Ponekod so v riasih nastala pomembna pristanišča.

Obala dalmatinskega tipa poteka vzporedno z geološko zgradbo oz. slemenitvijo. Najznačilnejša je za Dalmacijo, ki je zaradi številnih podolgovatih polotokov in otokov turistično izredno privlačna. Estuarijski ali lija­ Rias na severozahodu Španije kasti tip obale je značilen za ustja rečnih dolin, ki se lijakasto razpirajo proti morju, velikim ladjam pa omogočajo plovbo le v času plime. Na koncu estuarijev so nastala nekatera pomembna pristanišča v zahodnem delu Evrope (npr. London ob ustju Temze, Hamburg ob ustju Labe).

Lagunski tip obale nastane v plitvih morjih, kjer dolge zemeljske kose sčasoma zaprejo dele morja. Tako nastanejo lagune. Ta tip je najizrazitejši na južnih obalah Baltskega morja. Izrazit deltasti tip obale je v Evropi sorazmerno redek. Še najbolj znani sta delta Donave v Romuniji in delta Rone v Franciji (Camargue).

Laguna v bližini Benetk v Italiji

jig

Dalmatinski tip obale na Hrvaškem

Površje kot posledica delovanja notranjih in zunanjih sil

kn

Evropo v tektonskem pogledu delimo na štiri enote: najstarejši (predkambrijski) del Evrope, Paleoevropo, Mezoevropo in Neoevropo. Pri vsaki enoti lahko v grobem razlikujemo dva dela. Enega predstavljajo dvignjeni deli površja, drugega pa uravnani ali ugreznjeni deli, prekriti s sedimentnim pokrovom iz poznejših obdobij.

Najstarejši del Evrope sestavljata Baltski ščit, kjer predkambrijske kamnine še segajo do površja, in Ruska plošča, kjer te kamnine prekrivajo sedimentne kamnine iz poznejših obdobij.

Za Paleoevropo so značilna stara kaledonska gorstva, nagubana v obdobju kaledonske orogeneze v starejšem paleozoiku. Obsegajo Skandinavsko gorstvo in velik del Britanskega otočja, kjer pa je gorsko površje že močno znižano. Za Mezoevropo so značilna stara hercinska gor­ stva, nagubana v hercinski orogenezi v mlajšem pa­ leozoiku. Večina izmed njih je že močno znižana, zaradi poznejšega prelamljanja pa so marsikje dobila značaj grudastih gorstev. Danes jih poznamo kot evropska sre­ dogorja v Srednji in Zahodni Evropi, najdemo pa jih tudi drugod (na Uralu, v osrednjem delu Iberskega polotoka). Češko rudogorje je značilno evropsko sredogorje.

11 EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 11

15/05/18 14:40

kn

jig

ar n

a. co m

Za Neoevropo so značilna mla­ do­­nagubana gorstva, nastala v času alpidske orogeneze, ki je višek do­ segla v terciarju (kenozoiku). To so najvišja gorstva v Evropi (Pireneji, Alpe, Apenini, Karpati, Dinarsko gorstvo idr.), ki se v več verigah vlečejo čez ves južni del kontinenta in se na­ daljujejo v Azijo. Sredi njih je več ugreznjenih kotlin in nižin, prekritih z mlajšimi sedimentnimi nanosi (Panonska kot­lina, Padska nižina).

Na Islandiji in ponekod v Južni Evropi je še danes živ tudi vulka­ nizem. Evropsko površje je močno pre­­­oblikovala pleistocenska pole­ denitev. Kontinentalna poledenitev je zajela skoraj vso severno polovico kontinenta, gorska poledenitev pa tudi najvišja mladonagubana gorstva na jugu.

Izoblikovanost današnjega površja je tako posledica delovanja raz­­ličnih notranjih in zunanjih sil. Na splošno lahko rečemo, da je vzhodni del Evrope mnogo enoličnejši od drugih delov. Njegov večji del se­ stavlja Vzhodnoevropsko nižavje, daleč največje nižavje v Evropi, ki se Tektonske enote Evrope proti zahodu zoži v Nemško-Poljsko nižavje. Nižji svet – nižine in kotline – je tudi v velikem delu Zahodne Evrope. Drugod prevladujejo sredogorja in nizke planote z vrezanimi dolinami ali pogreznjenimi kotlinami. Slikovita gorstva so značilna za območja alpidske orogeneze in za Skandinavijo.

Geološka zgradba je marsikje odločilno vplivala na gospodarstvo in poselitev. Številna nahajališča kovinskih rud so na predkambrijskem Baltskem ščitu in v starih paleozojskih sredogorjih. Črni premog najdemo v kaledonskih in hercinskih sredogorjih od Anglije prek severne Francije, Belgije, Nemčije, Češke, Poljske in Ukrajine do Urala. Bil je osnova za razmah industrijske re­­­volucije v Angliji, ki se je pozneje širila proti vzhodu. Za Nemško-Poljsko nižavje na severovzhodu Poljske so značilna S temi nahajališči se še danes v veliki meri prekriva ledeniška jezera (Mazurija). evropska populacijska os, ki poteka v bližini 50. vzporednika od južne Anglije do Ukrajine. V sedimentnih kamninah, ki so jih v notranjosti Evrope odložili zatoki morij v terciarju, najdemo številna nahajališča rjavega premoga in lignita. Glavna črpališča nafte in zemeljskega plina so danes na območju plitvih šelfnih ali robnih morij, kot je Severno morje.

Na evropsko podnebje in rastlinstvo vplivajo različni dejavniki Za vremensko dogajanje v Evropi imajo velik pomen tri vremenotvorna središča.

Islandski minimum (ciklon) je stalno območje nizkega zračnega tlaka v okolici Islandije. Tam je nekakšna »porodnišnica« ciklonov, kjer se vse leto »rojevajo« potujoči cikloni, ki po različnih poteh potujejo proti vzhodu in jugovzhodu Evrope. Ko se poleti planetarno kroženje zraka s polarno fronto pomakne proti severu, prinašajo cikloni

12 EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 12

15/05/18 14:40

Uvod

a. co m

padavine predvsem severnemu delu Evrope. Ko pa se pozimi planetarno kroženje prestavi proti jugu, zaidejo cikloni tudi nad Sredozemlje, kamor prinašajo padavine.

Drugo vremenotvorno središče je azorski maksimum (anticiklon), ki vpliva na Evropo predvsem poleti. Njenemu južnemu delu prek Afrike in Sredozemskega morja prinaša vroče in suho vreme.

Tretje središče je sibirski maksimum (anticiklon). Kadar se pozimi iznad Sibirije razširi nad Evropo, prinaša zlasti njenemu celinskemu delu zelo mrzlo, vendar lepo vreme. Namesto o sibirskem pogosto govorimo kar o vzhod­ noevropskem maksimumu.

ar n

Zaradi razširitve azorskega maksimuma nad Sredozemlje lahko turisti poleti uživajo tudi več tednov sonca zapored.

Sibirski anticiklon prinaša nizke temperature in temperaturni obrat v kotlinah.

kn

jig

Na evropsko podnebje vplivajo še drugi podnebni dejavniki. Velik vpliv ima geografska širina, saj se Evropa razteza od približno 35. do 70. vzporednika. Pomemben del evropskega prebivalstva živi okoli 50. vzporednika ali celo severneje. V tem se Evropa precej razlikuje od Azije ali Severne Amerike, kjer je prebivalstvo mnogo bolj zgoščeno na nižjih geografskih širinah. Razlog za to je topel Severnoatlantski tok, ki obliva obale Zahodne in Severne Evrope ter s svojim blažilnim podnebnim vplivom omogoča življenje tudi daleč na severu.

Naslednji pomemben dejavnik je razporeditev kopnega in morja. V zahodnem delu Evrope, katerega pre­ cejš­nji del ima polotoški ali otoški značaj, je vpliv morja zelo velik. Vzhodni del je sicer povsem celinski, vendar lahko vlažne zračne mase z Atlantika dokaj nemoteno prodirajo daleč proti vzhodu, saj jim razen Alp in Skandinavskega gorstva ne stojijo na poti nobene večje orografske ovire. Ne glede na to kontinentalnost v Evropi izrazito narašča v smeri od zahoda proti vzhodu in jugovzhodu. V tej smeri se močno zmanjšuje količina padavin, izrazito pa naraščajo letne temperaturne amplitude.

Relief močno vpliva na podnebje manjših območij. V vseh višjih gorstvih temperature z višino naglo padajo, privetrne strani pa so mnogo bolj namočene kot zavetrne. Viš­­­je reliefne pregrade pomenijo pomembno podnebno ločnico. Najizraziteje se to kaže v Alpah in Skandinavskem gorstvu. Tudi v Sloveniji lahko opazimo, da se vreme na severni strani Alp pogosto bistveno razlikuje od vremena na južni strani.

Alpe so namreč visoka ovira, ki potujočim ciklonom sicer ne more preprečiti premikanja, lahko pa precej Na privetrni strani Skandinavskega gorstva je slabo vreme skoraj pravilo. vpliva na njihove poti.

13 EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 13

15/05/18 14:40

a. co m ar n

Temperature in padavine v Evropi

kn

jig

Na podlagi teh dejavnikov so se v Evropi izoblikova­ ­li različni podnebni tipi in skupine rastlinstva. Ker je Evropa gosto poseljena, je človek naravno rastlinstvo v veliki meri že uničil ali pa nadomestil s kulturnim ra­ stlinstvom. Gozdove je izsekal ali močno spremenil njihovo sestavo, veliko travniških pokrajin pa spremenil v obdelovalne površine. Zato se je močno spremenila tudi prst: danes marsikje prevladujejo antropogene prsti.

Večina prvotnega rastlinstva se je ohranila le na posebej zaščitenih območjih (v narodnih parkih, naravnih rezervatih ipd.). V Evropi so taka območja bolj razširjena kot v manj razvitih delih sveta, saj je okoljska zavest Evropejcev zaradi boljše splošne razvitosti in osveščenosti praviloma večja kot drugod po svetu.

Podnebne tipe in skupine rastlinstva bomo razporedi­ l­i v smeri od juga proti severu. V subtropskem pasu je v Evropi le en podnebni tip – sredozemsko podneb­­je (klimogram Palerma). Razširjeno je na obalah Sredo­zem­ske­ ­ga morja in v njihovem zaledju, vse do prvih večjih gorskih ovir. Mediteransko rastlinstvo je izrazito prilago­­­jeno poletni suši. Značilno zimzeleno grmičasto rastlinstvo imenujejo makija, marsikje pa uspevajo pravi medite­ ranski gozdovi zimzelenih listavcev in nekaterih iglavcev.

V zmerno toplem pasu so štirje podnebni tipi. Za Za­ h ­ odno Evropo in nekatera druga območja ob Atlantskem oceanu je značilno oceansko podnebje (klimogram­­

Podnebni tipi v Evropi

Makija na Cipru

14 EVROPA-Gimnazija NOVO 2018.indd 14

15/05/18 14:40