9789612419462

Andrej Krumpak

8

a. co m

NOVI VEK

kn

jig

ar n

Zgodovina za 8. razred osnovne šole

OD ODKRITJA NOVEGA SVETA DO VZPONA MEŠČANST VA

uvodne_Zg8.indd 1 NOVI VEK-Prenova.indd 1

3/4/16 6:07 PM 24/05/16 12:47

NOVi vek

Zgodovina za 8. razred osnovne šole Avtor Andrej Krumpak

a. co m

Recenzenta Igor Steiner, dr. Peter Vodopivec Zemljevidi mag. Mateja Rihtaršič Tehnični risbi Darko Simeršek (str. 17, 19) Urednica Špelca Mrvar Oprema in oblikovanje Vesna Vidmar Prelom Dušan Obštetar Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 3000 izvodov Ljubljana 2016 Prva izdaja

Fotografija na ovitku: Metod Bočko, posneto v studiu tipoRenesansa

ar n

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na seji dne 19. 5. 2016 s sklepom št. 613-2/2016/55 potrdil učbenik Novi vek, Zgodovina za 8. razred osnovne šole, ki ga je napisal Andrej Krumpak.

jig

© Modrijan založba, d. o. o.

kn

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)

KRUMPAK, Andrej Novi vek : zgodovina za 8. razred osnovne šole : od odkritja novega sveta do vzpona meščanstva / Andrej Krumpak ; [zemljevidi Mateja Rihtaršič ; tehnični risbi Darko Simeršek]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2016 ISBN 978-961-241-946-2 284026880

www.modrijan.si

NOVI VEK-Prenova.indd 2

03/06/16 12:58

KAZALO

EVROPEJCEM ZNANI SVET POSTAJA VSE VEČJI . . . . . . . . . . 6 Evropa na pragu novega veka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

a. co m

Veliki raziskovalci in njihova odkritja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Posledice odkritij in trgovina s sužnji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Humanizem in renesansa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Umetniki in znanstveniki iz obdobja renesanse in humanizma . . . . . . . . . . . . 24 Humanizem in renesansa na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Potovanje v skrivnostno Afriko* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Potovanje v skrivnostno Indijo* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Italija v obdobju humanizma in renesanse*

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

38

Renesančni umetniki in humanistični znanstveniki so spreminjali svet* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

ar n

Humanizem in renesansa drugod po Evropi* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

POLITIČNA IN VERSKA PODOBA EVROPE NA PRAGU NOVEGA VEKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Reformacija in njene značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

jig

Reformacija na Slovenskem

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

56

Protireformacija in verske vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Širjenje Osmanskega cesarstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Življenje v osmanski državi* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

kn

Ljudske pobožnosti* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

Kmečki upori v slovenskih deželah* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

EVROPA IN SVET TER SLOVENSKE ZGODOVINSKE DEŽELE V 17. IN 18. STOLETJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Absolutizem in parlamentarna monarhija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Razsvetljenstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Narodno prebujenje na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Razsvetljeni absolutizem v habsburški monarhiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93

NOVI VEK-Prenova.indd 3

24/05/16 12:47

Nastanek Združenih držav Amerike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Francoska revolucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Napoleon in Ilirske province . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Vladarji v novem veku in njihove države* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Barok* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116

a. co m

INDUSTRIALIZACIJA IN VZPON MEŠČANSTVA . . . . . . . . . . . 120 Zgodnji kapitalizem in gospodarstvo v 18. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 Industrijska revolucija in njene posledice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 Evropa po dunajskem kongresu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 Narodna gibanja leta 1848 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 Politične spremembe v Evropi v drugi polovici 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 Razvoj demokracije v drugi polovici 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 Slovensko narodno gibanje v 19. stoletju

.....................................

152

Prve kapitalistične velesile in izumi, ki so spremenili življenje ljudi* . . . . . . 157

ar n

Življenje v 19. stoletju* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

168

kn

jig

Umetnost v 19. stoletju*

* Z zvezdico so označene izbirne vsebine

NOVI VEK-Prenova.indd 4

24/05/16 12:47

O učbeniku 101

a. co m

osnovno besedilo

je temeljna značilnost demokratične ureditve. Organizirali so ločene zakonodajno, izvršno in sodno oblast. Takšna ureditev je postala zgled ljudem v Evropi, kar je napovedovalo tudi velike spremembe v nekaterih evropskih državah. Žal pa temeljne človekove pravice in svoboščine v ZDA niso veljale za vse. Ženske niso imele volilne pravice. Brez vsakih pravic in svoboščin pa so bili tako temnopolti sužnji kot tudi Indijanci.

Beli priseljenci so Indijance vneto preganjali z njihove zemlje v neposeljeno divjino v notranjosti celine in zapostavljali njihovo kulturo. S sužnji so še stoletje po razglasitvi neodvisnosti trgovali, jim kršili osnovne pravice ter jih silili v delo brez plačila in celo pobijali brez pravičnega sojenja. Tako je ostalo vse do druge polovice 19. stoletja, posledice rasnega razlikovanja pa so ponekod opazne še danes, čeprav je to že dolgo zakonsko prepovedano.

razlage manj znanih izrazov vprašanja

1. Kaj je ameriške kolonije pripeljalo do vojne za neodvisnost?

2. Katera dokumenta sta osnova ameriške državnosti in katera načela upoštevata?

3. Za katere prebivalce ZDA zakonsko določene človekove pravice in svoboščine niso veljale in zakaj?

Koča strica Toma Ameriško pisateljico Harriet Beecher Stowe je za knjigo Koča strica Toma navdihnila pobegla sužnja, ki se je leta 1839 zatekla v njen dom. Pri pisanju knjige se je naslonila tudi na zapise sužnja Josiaha Hensona, ki mu je uspelo pobegniti na svobodo. Gre za protisuženjski roman, ki je na ameriškem jugu naletel na velika nasprotovanja, na severu pa na odobravanje. Roman, ki je začel izhajati leta 1851 v reviji New Era in leto pozneje izšel v knjižni obliki, je postal knjižna uspešnica, že leta 1853 pa je bil prvič preveden tudi v slovenščino.

V Severno Ameriko so prihajali številni priseljenci iz različnih evropskih držav.

V začetku 17. stoletja so se na vzhodni obali ustalili Britanci, ki so postopoma ustanovili trinajst kolonij. Razvijali so poljedelstvo in kolonialno trgovino, vendar jih je Velika Britanija vse bolj obremenjevala z visokimi davki in omejitvami samostojnega trgovanja z Evropo. Tako je prišlo do napetosti, ki so prerasle v vojno. Vodenje vojske kolonistov je prevzel George Washington, ki je 4. julija 1776 na kongresu v Philadelphii kolonije pripeljal do razglasitve neodvisnosti.

Sprejeli so Deklaracijo o neodvisnosti, ki je utemeljila nastanek Združenih držav Amerike. Washington je postal prvi predsednik novonastale države, ki so jo uredili po razsvetljenskih načelih. Osnovne človekove pravice in dolžnosti so leta 1787 zapisali v ustavo. Te pravice pa niso veljale za domače, indijansko prebivalstvo in sužnje.

ar n

povzetek

nevtralnost – stanje politika, ki ne pripada nobeni od nasprotujočih se strani; stanje države, ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične in gospodarske zveze deklaracija – javna izjava, razglas, navadno o pomembnem političnem vprašanju ustava – temeljni zakon države

Koča strica Toma je bila že večkrat prevedena v slovenščino.

Potovanje v skrivnostno indijo

35

Izbirne teme so označene s sivo barvo.

v indiji je na začetku novega veka kraljeval mogočni mogulski imperij

kn

jig

Muslimanski Moguli mongolsko-turškega porekla so izvirali iz osrednje azije. dinastija je leta 1526 zavzela indijsko podcelino in jo obvladovala slabi dve stoletji. konec 18. stoletja je oblast Mogulov zaradi notranjih sporov hitro slabela in v začetku 19. stoletja so skoraj popolnoma izgubili svojo moč. Leta 1857 so Britanci odstranili zadnjega mogulskega vladarja in prevzeli popoln nadzor nad indijo.

Ustanovitelj mogulskega cesarstva je bil džingiskanov potomec Babur. v obdobju največjega razcveta v 17. stoletju so cesarstvo vodili Nur Jahan, Šah jahan in aurangzeb. v času vladanja nur jahan so indijo pretresali spopadi s hindujci, saj je podpirala islamizacijo države. njen naslednik Šah Jahan, je svoje življenje posvetil arhitekturi in utrjevanju moči imperija. ta je največji obseg dosegel v času Aurangzeba. kljub občasni verski nestrpnosti posameznih vladarjev je mogulsko dinastijo odlikovala strpnost do večinskega hindujskega prebivalstva. spoštovali so njihovo bogato kulturno tradicijo. nekateri predstavniki dinastije so želeti spojiti hindujsko in islamsko (perzijsko) umetnost, kar se je odražalo predvsem v arhitekturi.

Rdeča trdnjava v Delhiju je bila od leta 1648 mogulska cesarska palača in administrativno središče cesarstva.

NOVI VEK-Prenova.indd 5

Aurangzeb (1618–1707) Prestola se je polastil tako, da je dal zapreti očeta in pomoril brate. nadel si je naziv »osvajalec sveta«.

Zadnja leta njegovega vladanja so zaznamovali krvavi vojaški pohodi proti hindujskima kraljestvoma Golkonda in Bidžapur. Z zavzetjem obeh je mogulski imperij doživel največji obseg. sledila so srdita bojevanja proti nekaterim pokrajinam, kjer so se upirali hindujci, kar je močno izpraznilo državno zakladnico. v teh spopadih je aurangzeb uničil številna hindujska svetišča. Po njegovi smrti je imperij začel izgubljati svojo moč.

zanimivost, kratek odlomek iz virov ali odlomek iz drugih besedil

Katere elemente islamske ali hindujske arhitekture prepoznaš na fotografiji?

vprašanje, povezano s sliko ali zanimivostjo

24/05/16 12:47

a. co m ar n jig

kn

Romantična upodobitev Kolumbove karake

NOVI VEK-Prenova.indd 6

24/05/16 12:47

a. co m

Evropejcem znani svet

kn

jig

ar n

postaja vse večji

1497: Vasco da Gama obpluje Afriko in odkrije pomorsko pot do Indije

1455: Gutenberg natisne Biblijo

1440

1450

1460

1470

1480

1490

okoli 1507: Leonardo da Vinci naslika Mono Lizo 1500

1510

1492: Krištof Kolumb 1519: Ferdinand Magellan se odkrije Ameriko odpravi na pot okoli sveta

NOVI VEK-Prenova.indd 7

1520

1530

1543: izid dela Nikolaja Kopernika O gibanju nebesnih teles 1540

1531: uničenje države Inkov

1550

1560

1570

1550: izid prvih slovenskih tiskanih knjig: Abecednik in Katekizem Primoža Trubarja

1593: William Shakespeare napiše Romea in Julijo 1580

1590

1600

1610

1609: Galileo Galilei predstavi prvi teleskop

24/05/16 12:47

Evropa na pragu novega veka

8

a. co m

Evropejci so poznali malo sveta

ar n

V srednjem veku je bil del prebivalstva še mnenja, da je Zem­ lja ploščata in obdana z morjem, preko katerega bi ladje lahko padle, če bi plule predaleč. Spoznanje, da je Zemlja okrogla, se je počasi uveljavljalo in konec srednjega veka že prevlada­lo.

Tudi o velikosti Zemlje niso imeli prave predstave. Mislili so, da je manjša, kot se je pozneje izkazalo, in da na njej prevladuje kopno. Za večino so se meje Evrope končale na robu današnje Rusi­je in sredozemskih obal. Azija in Afrika sta bili popolni neznanki, pot do odkritja Amerike, Avstralije in Antarktike pa še dolga.

Nekoliko več sveta so poznali trgovci in pomorščaki, ki so potovali v severnoafriška in azijska pristanišča, da bi tam trgovali z levantinskim blagom. Povpraševanje po tkaninah, dragih kamnih, različnih barvilih, začimbah, dišavah in rižu iz Afrike in Azije je med bogatimi Evropejci naraščalo, kar je trgovcem prinašalo velike dobičke.

kn

jig

Kateri deli sveta so bili znani Evropejcem proti koncu srednjega veka?

Meje znanega sveta okoli leta 1300

NOVI VEK-Prenova.indd 8

24/05/16 12:47

9

a. co m

Zakaj so si Evropejci v srednjem veku prebivalce neznanih dežel predstavljali tako, kot vidiš na risbi?

Domišljija ljudi v srednjem veku o prebivalcih daljnih dežel je bila bujna.

Trgovce in pomorščake je v odkrivanje novih poti vodila želja po dobičku

jig

ar n

Evropski trgovci so pri trgovanju pogosto trčili na različne ovire.­Njihove poti so tekle čez ozemlja pod oblastjo Turkov in Arabcev. Ti so se postavili v vlogo trgovskih posrednikov in si zato prilaščali velik delež zaslužka. Veliko nevarnost so na dolgih in osamljenih kopenskih poteh proti Indiji in Daljnemu vzhodu predstavljali roparji in razbojniki. Nemalokrat so trgov­ ske karavane ostale brez blaga, ogrožena pa so bila tudi živ­lje­nja trgov­cev. V Sredozemskem morju so ropali turški in berberski pirati.­Evropski trgovci so zato začeli iskati nove, predvsem pomorske poti, saj so bili prepričani, da bodo varnejše in hitrejše. Zahod­noevropske trgovce je motila tudi prevlada beneških in genovskih trgovcev nad trgovino z levantinskim blagom v Sredozemlju.

Žafran je bil v srednjem veku ena od najdražjih začimb.

Razloži pomen reka »drag kot žafran«, ki jih pogosto uporabljamo v pogovornem jeziku.

kn

Pomorščaki se na pot niso odpravljali na slepo

Pred odhodom so pomorščaki zbrali vse potrebne informacije o odpravi. Na voljo so imeli skope informacije predhodnikov in zapise različnih popotnikov. Uporabljali so portulane, preproste zemljevide obal z označenimi pristanišči in zaznamki o različnih nevarnostih.

Vodje odprav so morali poznati osnove geometrije in astronomije, saj so olajševale plovbo. Uporabljali so tudi nekatere in­strumente, kot so kompas, astrolab in sekstant. Kompas, instru­ment, ki določa smeri neba in so ga izumili Kitajci, so Evropejci spoznali že v začetku 13. stoletja. Z astrolabom so

NOVI VEK-Prenova.indd 9

Portugalska jadrnica karavela je lahko plula na odprtem morju.

Zakaj je bilo pomembno, da so ladje lahko plule tudi proti vetru?

24/05/16 12:47

a. co m

določali zemljepisno širino, saj je omogočal merjenje višine zvezd in kotnih razdalj med njimi. Sekstant so uporabljali za merjenje kotov med zvezdami in točkami na horizontu.

10

ar n

Marco Polo (1254–1324) Benečan Marco Polo je bil najznamenitejši srednjeveški popotnik, raziskovalec in trgovec.

Konec 13. stoletja se je skupaj z očetom in stricem odpravil na potovanje v Azijo, kjer je preživel več kot 20 let. Odprava se je v Benetke vrnila z bajnim bogastvom.

Svoja potovanja po Kitajski, Indiji, Perziji in nekaterih drugih deželah je opisal v knjigi, ki je Evropejcem omogočila vpogled v življenje v oddaljenih azijskih deželah.

jig

Seznanjenost s premogom Marco Polo je Evropejcem poročal o črnem kamnu, ki ga Kitajci kopljejo v gorah: kamen gori, vendar ne s plamenom.

Tli, podobno kot oglje, vendar bistveno dlje.

kn

Katero območje prikazuje portulan? Na kaj opozarja pomorščake?

Sekstant – pripomoček za orientacijo

NOVI VEK-Prenova.indd 10

Portulan – preprost zemljevid, s katerim so si pomagali pomorščaki.

levantinsko blago – blago z Levanta, Bližnjega vzhoda: dragi kamni, žlahtne kamnine, dragocene tkanine, začimbe in dišave atronomija – veda, ki preučuje nebesna telesa in zvezde horizont – del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja, obzorje 1. Zakaj so Evropejci konec srednjega veka začeli iskati nove pomorske poti in odkrivati neznane dežele?

2. Pojasni pomen potovanja Marca Pola za Evropejce.

3. Naštej in opiši nekaj pripomočkov, ki so pomorščakom in raziskovalcem omogočali orientacijo na potovanjih.

24/05/16 12:47

11

ar n

a. co m

Prva čezoceanska ladja Karaka je bila prva evropska ladja, primerna za plovbo po oceanu.

V poznem srednjem veku so jo razvili Portugalci in Španci za plovbo po Atlantskem oceanu.

Karake so imele tri ali štiri jadra, na prvem in glavnem jamboru pravokotna, na poševniku in krmnem jamboru pa trikotna.

Merile so do 40 metrov, izpodrinile pa so lahko do 900 ton vode. Bile so prostorne in dobro pripravljene na napade na manjša plovila, saj jim je stabilen krov omogočal namestitev težkih topov. Namenjene so bile plovbi na odprto morje, s seboj so lahko prevažale velike zaloge hrane.

Karaka, ladja za plovbo po oceanu

Kaj ugotoviš, ko primerjaš karako in karavelo?

kn

jig

Konec srednjega veka Evropejci niso imeli pravih predstav o velikosti Zemlje.

Pomorščaki in trgovci so bili pri tem izjema, saj so veliko potovali zaradi dobičkonosne trgovine z levantinskim blagom. Eden takšnih je bil tudi Marco Polo.

Kopenske in pomorske poti so, zaradi roparjev, razbojnikov in piratov, postajale vedno bolj nevarne, zaradi arabskih in turških trgovskih posrednikov pa vse manj dobičkonosne. Zato so evropski trgovci začeli iskati varnejše in hitrejše poti do iskanega blaga na vzhodu. Raziskovali so zlasti morske poti in pri tem uporab­ljali različne pripomočke za orientacijo, kot so portulan, astrolab, sekstant, kompas.

Vodilni pri iskanju pomorskih poti na azijski vzhod so sredi 15. stoletja postali Portugalci.

NOVI VEK-Prenova.indd 11

24/05/16 12:47

Veliki raziskovalci in njihova odkritja

12

Nove poti in dežele na prehodu iz srednjega v novi vek so začeli odkrivati Portugalci in Španci. Vzpodbujala jih je močna želja po velikih in hitrih zaslužkih s trgovino na vzhodu.

jig

ar n

Iz katerih držav so prihajali najpomembnejši pomorščaki in katere nove prometne poti ter ozemlja so odkrili?

a. co m

Prvi raziskovalci in odkritje nove celine

kn

Svet v času prvih odkritij

Krištof Kolumb

NOVI VEK-Prenova.indd 12

Krištof Kolumb je odkril novo celino Italijanski pomorščak Krištof Kolumb je imel drzno zamisel.

Verjel je, da je Zemlja okrogla, zato je bil prepričan, da lahko v Indijo pride s plovbo proti zahodu. Kolumb je na pot krenil leta 1492 s tremi ladjami in po petih tednih plutja čez Atlantik pristal na območju današnjih Bahamskih otokov v Srednji Ameriki. Misleč, da je Zemlja mnogo manjša, je bil prepričan, da je pristal v Indiji. Deželo je poimenoval Zahodna Indija, prebivalce pa Indijanci. Šele Kolumbovi nasledniki so ugotovili, da je

24/05/16 12:47

pristal na popolnoma neznanem otočju in da je Amerika še neznan kontinent. Prvi je bil Amerigo Vespuci, po katerem je Amerika tudi dobila ime.

13 Zakaj je bil Krištof Kolumb ob pristanku na Bahamskih otokih mnenja, da je prišel v Indijo?

a. co m

Kolumbovo odkritje novega sveta Kolumbov prvi pristanek na današnjih Karibskih otokih je poln skrivnosti in nenavadnih pripetljajev. »Ko so pribredli na kopno, je Kolumb takoj razglasil, da je to kopno ozemlje španskega kralja in kraljice, in mu dal ime San Salvador (Sveti Odrešenik). Potem je moral ugotoviti, kje na ›japonskih otokih‹ je pristal. [...] Domačini na otoku so bili prijazni, a si z njimi niso kaj dosti pomagali. Z znamenji so povedali, da je njihovo zlato okrasje z naslednjega otoka. Kolumbove ladje so dva tedna plule od otoka do otoka, na vprašanje pa so vedno znova dobivali isti odgovor – ›naslednji otok‹. Ko so pripluli na Kubo, je bil Kolumb prepričan, da so prišli na Kitajsko. Skupino mornarjev je poslal v notranjost z naročilom, naj poiščejo mesto Zaitan, ki ga je opisal Marco Polo.

Skupina pa je naletela le na majhno skupino s slamo kritih koč.«

Kolumbov pristanek na karibskem otoku San Salvador

ar n

Vasco da Gama je prvi obplul Afriko

Clint Twist, Krištof Kolumb.

Odkritje novega sveta, Ljubljana 1994, prevedel Jože Stabej.

kn

jig

Vasco da Gama je bil največji portugalski pomorščak. V trd­ ni odločenosti, da okrog Afrike pride do Indije, se je s posadko na pot iz Lizbone podal leta 1497. Obpluli so Rt dobrega upanja v Afriki in se po dobrih štirih mesecih zasidrali na

Rt dobrega upanja, ki ga je obplul Vasco da Gama.

NOVI VEK-Prenova.indd 13

Pomagaj si z znanjem geografije in razloži, zakaj je Vasco da Gama tu naletel na zelo neugodne vremenske razmere.

24/05/16 12:47

jugozahodni obali Indije. Odkrita je bila pomorska pot v Indijo, ki je omogočala hitrejši prevoz blaga do evropskih trgov.

Portugalci so v Indiji pospešeno ustanavljali trgovske postojanke in začeli graditi svoj kolonialni imperij.

14

a. co m

Ferdinand Magellan je prvi obplul svet

Ena najbolj drznih pomorskih odprav je bila odprava Portugalca Ferdinanda Magellana, ki je plul pod špansko zastavo. Prvi je obplul svet. Njegova odprava je nesporno dokazala, da je Zemlja okrogla, dala pa je tudi podatke o njeni velikosti, celinah, otokih in morjih. V letih 1519–21 je s petimi ladjami ob­ plul Južno Ameriko. Našel je prehod med južnoameriško celino in Ognjeno zemljo, ki so ga pozneje poimenovali Magellanov prehod. Tako je kot prvi preplul Tihi ocean in pristal na Filipinih. Tam je v spopadu z domačini izgubil življenje, njegova posadka pa se je leta 1522 čez Indijski ocean in okoli Afrike vrnila v Evropo.

kn

jig

ar n

Vasco da Gama

Katera oceana povezuje Magellanov prehod?

Zemljevid iz začetka 17. stoletja prikazuje Magellanov prehod.

Razdelitev sveta Tekma med Portugalsko in Španijo se je razvila v pohlep po tujem bogastvu, ki so jima ga ponujale novo odkrite dežele. S posredovanjem papeža sta državi leta 1494 podpisali spo­ razum, po katerem sta si razdelili svet. Ozemlja vzhodno od

NOVI VEK-Prenova.indd 14

24/05/16 12:47

46. poldnevnika so pripadla Portugalcem, ozemlja zahodno od njega pa Špancem. Ta delitev pa ni ustrezala Nizozemski, Angliji in Franciji, ki so kot pomorske države na­sprotovale portugalski in španski prevladi v pomorski trgovini. Med obema taboroma so se bíle nenehne pomorske bitke, ki so postopoma privedle do zatona portugalske in španske prevlade.

Tako so sredi 16. stoletja Portugalci iz­gu­bili prevlado nad pomorskimi potmi, Španci pa so bili konec 16. stoletja še revnejši kot prej. V Indijskem oceanu je vse pomembnejša postajala Nizozemska, Anglija in Francija pa sta dosegli Severno Ameriko. Vlogo Angležev je precej okrepil Francis Drake, ki je v letih 1577–80 kot drugi obplul svet.

a. co m

15

Prvi Evropejci, ki so pristali v Ameriki, niso bili Španci, pač pa Vikingi, ki so že pol tisočletja pred Kolumbom pluli proti Novi Fundlandiji in Labradorju v Severni Ameriki. Žal pa imamo za to malo trdnih podatkov.

ar n

1. Kateri državi sta bili sprva vodilni pri iskanju novih prometnih poti in katere države so jima pozneje pri tem predstavljale resno konkurenco?

2. Kateri so bili najpomembnejši veliki raziskovalci in katera so njihova glavna odkritja?

3. Katere prednosti so nova odkritja prinesla vodilnima državama pri iskanju novih prometnih poti?

Francis Drake (1540–1596) Bil je znameniti angleški pomorščak in pirat. Pluti je začel že pri trinajstih letih.

Po navodilu angleške kraljice Elizabete je leta 1577 odplul na uspešno odpravo proti Špancem v Tihi ocean. Preplul je Magellanov prehod in prišel do obale Kalifornije.

Neuspešno je iskal pot do Atlantskega oceana, zato se je vrnil v Anglijo po znani poti okoli Rta dobrega upanja. Tako je postal prvi Anglež, ki je obplul svet.

kn

jig

Vodilni pri odkrivanju novih poti in dežel na prehodu iz srednjega v novi vek so bili Portugalci in Španci, ki so jih privlačili nova bogastva in dobički od trgovine. Med njimi se je bíla tekma za čim hitrejše odkritje nove poti do Indije. Leta 1497 je to uspelo Portugalcu Vascu da Gami, ki je obplul Rt dobrega upanja v južni Afriki in dosegel Indijo. To je po­spešilo trgovino in povečalo zaslužke.

Italijan Krištof Kolumb je pod špansko za­stavo leta 1492 pristal na Karibskih otokih, misleč, da je odkril zahodno pot do Indije. Kot se je izkazalo, je odkril novo celino, Ameriko. Portugalec Ferdinand Magellan je prvi obplul Južno Ameriko in prečkal Tihi ocean. Njegova posadka je v letih 1519–22 prva obplula svet in s tem tudi dokazala, da je Zemlja okrogla. Tekmo o razdelitvi sveta med Portugalci in Španci je umiril papež, saj so si zara­di njegovega posredovanja na novo odkriti svet razdelili glede na 46. poldnevnik.

NOVI VEK-Prenova.indd 15

24/05/16 12:47

Posledice odkritij in trgovina s sužnji

16

Srečanje civilizacij

a. co m

Evropejci so se srečali s popolnoma novimi, njim dotlej neznani­ mi­civilizacijami. V želji po bogastvu so tehnološko napred­nejši Evropejci ropali bogastvo prebivalcem Afrike in Amerike, jih iz­ koriščali kot delovno silo ter večinoma poniževali njihovo kulturo.­

Notranjost Afrike je Evropejcem ostala uganka

kn

jig

ar n

Kljub temu da je Afrika Evropi prostorsko bližja kot Amerika in Azija, je njena notranjost ostala neraziskana do sredine 19. sto­letja. Znana so bila le njena obalna trgovska središča, ki so bila na pomorski poti v Indijo.

V notranjosti Afrike so sicer obstajala različna kraljestva. Znani­ sta kraljestvi Mali in Benin pa tudi kraljestvi Dahomej in Ojo. Stiki Evropejcev s staroselci so bili redki in omejeni le na izmenjavo dobrin v trgovskih središčih zahodne in severne obale celine.

Mansa Musa, kralj izjemno bogatega kraljestva Mali v začetku 14. stoletja, ki je nadzoroval trgovino z zlatom in soljo.

Izkoriščanje ameriških staroselcev Na območju Srednje in Južne Amerike so v času prihoda Evropejcev živela različna indijanska plemena. Na razvojni stopnji prvih civilizacij so bili Maji, Azteki in Inki. Država Majev v

NOVI VEK-Prenova.indd 16

24/05/16 12:47