9789612419707

Andrej Krumpak

8

a. co m

novi VEK

kn

jig

ar n

Zgodovina za 8. razred osnovne šole Delovni zvezek

od odkritja novega sveta do vzpona meščanst va

NOVI VEK-DZ.indd 1

24/05/16 12:44

NOVi vek

Delovni zvezek

Zgodovina za 8. razred osnovne šole

Avtor Andrej Krumpak

a. co m

Recenzent Igor Steiner Tematske karte mag. Mateja Rihtaršič Tehnična risba Darko Simeršek

Urednica Špelca Mrvar Oprema in oblikovanje Vesna Vidmar Prelom Dušan Obštetar Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 3000 izvodov Ljubljana 2016 Prva izdaja

ar n

Fotografija na ovitku: Metod Bočko, posneto v studiu tipoRenesansa

kn

jig

© Modrijan založba, d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)(076.1) KRUMPAK, Andrej Novi vek : zgodovina za 8. razred osnovne šole.

Delovni zvezek / Andrej Krumpak ; [tematske karte Mateja Rihtaršič ; tehnična risba Darko Simeršek]. 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2016

ISBN 978-961-241-970-7 284811264

www.modrijan.si

NOVI VEK-DZ.indd 2

24/05/16 12:44

KAZALO

EVROPEJCEM ZNANI SVET POSTAJA VSE VEČJI . . . . . . . . . . 5 Evropa na pragu novega veka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

a. co m

Veliki raziskovalci in njihova odkritja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Posledice odkritij in trgovina s sužnji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9

Humanizem in renesansa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Umetniki in znanstveniki iz obdobja renesanse in humanizma . . . . . . . . . . . . 13 Humanizem in renesansa na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Potovanje v skrivnostno Afriko* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Potovanje v skrivnostno Indijo* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Italija v obdobju humanizma in renesanse*

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

19

Renesančni umetniki in humanistični znanstveniki so spreminjali svet* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

ar n

Humanizem in renesansa drugod po Evropi* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

POLITIČNA IN VERSKA PODOBA EVROPE NA PRAGU NOVEGA VEKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Reformacija in njene značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

jig

Reformacija na Slovenskem

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

26

Protireformacija in verske vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Širjenje Osmanskega cesarstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Življenje v osmanski državi* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

kn

Ljudske pobožnosti* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Kmečki upori v slovenskih deželah* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

EVROPA IN SVET TER SLOVENSKE ZGODOVINSKE DEŽELE V 17. IN 18. STOLETJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Absolutizem in parlamentarna monarhija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Razsvetljenstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Narodno prebujenje na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Razsvetljeni absolutizem v habsburški monarhiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

NOVI VEK-DZ.indd 3

24/05/16 12:44

Nastanek Združenih držav Amerike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Francoska revolucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Napoleon in Ilirske province . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Vladarji v novem veku in njihove države* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Barok* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

a. co m

INDUSTRIALIZACIJA IN VZPON MEŠČANSTVA . . . . . . . . . . . 54

Zgodnji kapitalizem in gospodarstvo v 18. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Industrijska revolucija in njene posledice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Evropa po dunajskem kongresu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Narodna gibanja leta 1848 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Politične spremembe v Evropi v drugi polovici 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 Razvoj demokracije v drugi polovici 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Slovensko narodno gibanje v 19. stoletju

.....................................

69

Prve kapitalistične velesile in izumi, ki so spremenili življenje ljudi* . . . . . . 72

ar n

Življenje v 19. stoletju* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

77

kn

jig

Umetnost v 19. stoletju*

* Z zvezdico so označene izbirne teme.

NOVI VEK-DZ.indd 4

24/05/16 12:44

EVROPEJCEM ZNANI SVET POSTAJA VSE VEČJI

5

a. co m

EVROPA NA PRAGU NOVEGA VEKA 1. Poznavanje sveta na pragu novega veka Na črte napiši manjkajoče besede.

Na pragu novega veka se je za Evropejce meja Evrope na vzhodu končala nekje , na jugu pa ob

na zahodni meji današnje

obalah. Nekoliko več sveta so poznali le

in

, ki so potovali

blagom.

v severnoafriška in azijska mesta, da bi trgovali z

ar n

2. Levantinsko blago Preberi besedilo in pojasni, kaj je levantinsko blago.

Levant (tudi Orient; it. »vzhod«); območje ob vzhodni obali Sredozemskega morja (obale Male Azije, Sirije, Libanona, Izraela in Egipta ter Ciper), s katerim so sredozemska mesta po križarskih vojnah razvila živahno trgovino (do začetka 16. stoletja).

jig

Slovenski veliki leksikon, Ljubljana 2003.

3. Vzroki za iskanje novih pomorskih poti Obkroži črke pred pravilnimi trditvami.

kn

A Turki in Arabci so si v času evropskega odkrivanja novih poti kot trgovski posredniki prilaščali precej dobička evropskih trgovcev.

B Veliko nevarnost na kopenskih poteh proti Indiji so predstavljali roparji in razbojniki.

C Turizem je postajal vse bolj dobičkonosna gospodarska dejavnost, zato so turistične agencije začele iskati nove zanimive kraje. Č V Evropi je primanjkovalo podložnikov na podeželju, zato so zemljiški gospodje iskali poti do poceni azijske delovne sile.

D Zahodnoevropske trgovce je motila prevlada beneških in genovskih trgovcev nad trgovino z levantinskim blagom v Sredozemlju.

NOVI VEK-DZ.indd 5

24/05/16 12:44

6

4. Pripomočki pomorščakov Oglej si slike in reši nalogi. a) Na črto pod vsako sliko napiši ime pripomočka, ki so ga uporabljali pomorščaki pri plovbi, nato odgovori na vprašanje.

2

a. co m

1

4

ar n

3

jig

b) Opiši, kako je pripomoček na sliki 2 koristil pomorščakom pri njihovi plovbi.

kn

5. Marco Polo Oglej si zemljevid in reši nalogi.

a) Priloženi zemljevid primerjaj s sodobnim zemljevidom tega dela sveta. Napiši šest današnjih držav, ki jih je na svojem potovanju po Aziji obiskal Marco Polo.

NOVI VEK-DZ.indd 6

24/05/16 12:44

srednjeve‰ka ladja

7

b) Na zemljevidu pobarvaj in poimenuj tisto deželo Azije, ki je bila na pragu novega veka najbolj priljubljen cilj evropskih trgovcev.

a. co m

VELIKI RAZISKOVALCI IN NJIHOVA ODKRITJA

jig

ar n

6. Prvi raziskovalci Oglej si zemljevid in odgovori na vprašanja.

kn

a) Iz katerih držav južne Evrope so prihajali prvi raziskovalci, ki so odkrivali nove pomorske poti?

b) Imenuj tri pomorščake s Pirenejskega polotoka, ki so na pragu novega veka odkrivali nove pomorske poti.

c) Oglej si zemljevid in napiši, do katere celine je vodilo največ novih poti pomorščakov.

NOVI VEK-DZ.indd 7

24/05/16 12:44

8

7. Odkritja prvih raziskovalcev Raziskovalce poveži z njihovimi dosežki, dosežke pa z ustrezno letnico.

Krištof Kolumb

prvi obpluje svet

1492

Vasco da Gama

obpluje Rt dobrega upanja

1519–21

odkrije Ameriko

1497

Ferdinand Magellan

a. co m

8. Krištof Kolumb V besedilu o Krištofu Kolumbu so s številkami označene napačne informacije.

Pravilne napiši na črte k ustreznim številkam.

Kolumb je na svoje prvo potovanje krenil s petimi1 ladjami in po treh2 tednih plutja čez Pacifik3 pristal na območju današnjih Kanarskih4 otokov v Srednji Ameriki. Misleč, da je Zemlja mnogo manjša, je bil prepričan, da je pristal v Braziliji.5 Deželo je poimenoval Zahodna Indija, prebivalce pa Aborigini.6 1

2

4

5

3 6

ar n

9. Vasco da Gama in Ferdinand Magellan Na črto pred trditev napiši črko G, če velja za Vasca da Gamo, in M, če velja za Ferdinanda Magellana.

Njegova odprava je nesporno dokazala, da je Zemlja okrogla.

Našel je prehod med južnoameriško celino in Ognjeno zemljo.

Odločil se je, da okrog Afrike pripluje do Indije.

Njegovo odkritje je omogočalo hitrejši prevoz blaga iz Indije do evropskih trgov.

Kot prvi je preplul Tihi ocean in pristal na Filipinih.

jig

10. Razdelitev sveta in angleški pomorščak Oglej si zemljevid pri nalogi 6 in reši naloge.

a) Razloži, zakaj je na zemljevidu označena črta delitve sveta med Španijo in Portugalsko.

kn

b) Katerim državam in zakaj označena delitev sveta ni ustrezala?

c) Kdo je Anglež na sliki in kakšen je njegov pomen za Anglijo?

NOVI VEK-DZ.indd 8

24/05/16 12:44

POSLEDICE ODKRITIJ IN TRGOVINA S SUŽNJI

9

11. Ameriški staroselci Pripiši imena k opisom ameriških staroselcev, ki so ob prihodu Evropejcev živeli v Srednji in Južni Ameriki.

Njihova država je do prihoda Evropejcev že propadla.

Njihova država je bila na višku razvoja.

a. co m

Njihova država je »cvetela« na območju današnjega Peruja.

12. Prvi stiki med Evropejci in Indijanci Oglej si sliko in reši naloge.

a) Kakšen odnos so do Evropejcev zavzeli Indijanci?

ar n

b) Kakšen odnos so do Indijancev zavzeli Evropejci?

jig

c) Iz dogajanja na sliki levo opiši eno izmed posledic srečanja evropske in indijanske civilizacije.

kn

13. Mehiški Indijanci Oglej si graf in reši nalogo.

Spreminjanje števila mehiških Indijancev od začetka 16. do začetka 17. stoletja

NOVI VEK-DZ.indd 9

24/05/16 12:44

10

a) Kako se je spreminjalo število mehiških Indijancev od začetka 16. do začetka 17. stoletja? b) Napiši dva vzroka za takšne spremembe.

a. co m

14. Izmenjava dobrin Izberi dobrine, ki so se po odkritju nove celine izmenjale med Evropo in Ameriko. Na črto pred vsako dobrino ali pridobitev, ki smo jo dobili Evropejci od Indijancev, napiši črko E, pred tisto, ki so jo dobili Indijanci od Evropejcev, pa črko I.

žito

krompir

fižol

vinska trta

koruza

kavovec

oljka

tobak

lama

konj

kn

jig

ar n

15. Trgovsko središče Evrope Oglej si sliko in odgovori na vprašanji.

NOVI VEK-DZ.indd 10

24/05/16 12:44

a) Katero pomembno evropsko trgovsko središče iz časa po odkritju Amerike je na sliki?

11

b) Zakaj se je težišče trgovine v Evropi po odkritju Amerike iz Sredozemlja premaknilo na atlantsko obalo?

a. co m

16. Poceni delovna sila Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

Delali so ves dan pod strogim nadzorom in ob slabi prehrani. Živeli so izjemno skromno v lesenih kolibah in v nenehnem strahu pred večinoma okrutnimi lastniki. Tudi otroci so bili last gospodarja. a) Koga opisuje besedilo?

b) Od kod in kako so ti prihajali v Ameriko?

ar n

c) Zakaj so bili poceni delovna sila?

HUMANIZEM IN RENESANSA

jig

17. Italija na pragu novega veka Obkroži črke pred pravilnimi trditvami o razmerah v Italiji na pragu novega veka.

A Bančni in trgovski posli so uspevali.

B Najbolj razvita mestna državica je bil Neapelj.

kn

C Blagostanje je vplivalo na pojav novega pogleda na človeka in kulturo.

D Geografska lega Italije je bila neugodna za izmenjavo idej.

E Bogati so se začeli ponovno zanimati za umetnost in znanost.

18. Novi gibanji Latinski in francoski besedi pripiši slovenski poimenovanji novih gibanj oziroma nazorov, ki sta zajeli Italijo na pragu novega veka, in ju na kratko opiši. a) lat. humanus

NOVI VEK-DZ.indd 11

24/05/16 12:44