9789612710002

Albinca Pesek

GLASBA 9 danes in nekoË

O

N B E K

A

S

S

A N J E

A S O

Z I

» GLASBA 9 SDZ 2010 notranjost.indd 1

V

O T O P G L

P O

Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne πole

4/19/10 2:13 PM

Dr. Albinca Pesek

Glasba danes in nekoË 9 Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole Uredila: dr. Albinca Pesek in Zvonko Tepeš Strokovni pregled: Jerneja Bombek, prof., dr. Janja »rËinoviË Rozman, dr. Gregor Pompe, mag. Karmen SalmiË KovaËiË Jezikovni pregled: Andreja BlažiË Klemenc Notografija: Marjan Šijanec Ilustracije: Mojca SekuliË Fo Fotografije: Ana Haberman, Miran KambiË, Egon Kaše, Vanja Kos, Svanibor Pettan, Vladimir Pezdirc, Tihomir Pinter, Stane Sršen, Miha Zabret, DSS, Založba Didakta, Založba Rokus Klett, RTV Ljubljana, Narodna galerija Ljubljana Strokovna sodelavca: prof. dr. Svanibor Pettan (Uvodna enota), Zvonko Tepeš

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

2010 Prva izdaja © 2010 Založba Rokus Klett, d.o.o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

78(075.2)(076) PESEK, Albinca Glasba danes in nekoË 9. Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole / Albinca Pesek ; [ilustracije Mojca SekuliË Fo ; fotografije Ana Haberman ... et al.]. - 1. izd.

- Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-271-000-2 250714880

GLASBA 9 SDZ 2010 notranjost.indd 2

4/19/10 2:13 PM

UVODNA ENOTA Glasbeni utrinki z razliËnih koncev sveta

5

GLASBENA UMETNOST OD PREHODA IZ 19. V 20. STOLETJE DO DANES Impresionizem

12

Znanost in umetnost v 20. stoletju Glasba v 1. polovici 20. stoletja Ekspresionizem Neoklasicizem Glasba v 2. polovici 20. stoletja Izbrani skladatelji Olivier Messiaen Pierre Schaeffer Edgar Varèse John Cage Karlheinz Stockhausen Witold Lutosławski Krzysztof Penderecki Philip Glass »asovne vzporednice

20 22 25 29 35 36 36 37 38 39 41 42 43 44 46

Slovenska glasba v 1. polovici 20. stoletja Dogodki, povezani z glasbeno kulturo Slogovne usmeritve Izbrani skladatelji Anton Lajovic Lucijan Marija Škerjanc Marij Kogoj Slavko Osterc Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja Dogodki, povezani z glasbeno kulturo Slogovne usmeritve in skladatelji »asovne vzporednice

48 48 49 50 50 51 51 53 54 54 56 60

JAZZ Najpopularnejši jazzovski slogi SimfoniËni jazz in George Gershwin Jazz v Sloveniji

64 69 71

ROCK Najpopularnejši rockovski slogi Rock v Sloveniji

76 80

ZAKLJU»NE ENOTE Glasba in ples Muzikal Glasba in film Glasbeni poklici Dnevnik poslušanja glasbe Notno Ërtovje SEZNAM ZVO»NIH PRIMEROV SKOZI IGRO DO UTRJEVANJA ZNANJA PESMARICA

G9 SDZ 2010.indd 3

84 87 90 91 92 94 95 98 106

4/19/10 11:24 AM

4

G9 SDZ 2010.indd 4

4/19/10 11:24 AM

Uvodna enota Glasbeni utrinki z razliËnih koncev sveta NekoË je bil priljubljen rek, da je glasba univerzalni jezik, ki ga lahko vsi razumemo in se z njim izražamo. Ta rek lahko sicer velja za šolane glasbenike zahodne klasiËne glasbe, ki jo je mogoËe študirati na razliËnih koncih sveta.

Vpogled v glasbene govorice ljudstev sveta pa nam pokaže, da ta rek nima univerzalne veljave. Glasba sicer je univerzalni pojav, vendar tako kot v razliËnih kulturah obstajajo razliËni govorni jeziki, obstajajo tudi razliËne glasbene govorice, ki so lahko predmet veËletnega poglobljenega študija.

V današnjem Ëasu intenziviranja stikov med ljudmi z razliËnih koncev sveta prihaja tudi do vedno veËjega zanimanja za razliËne glasbe, ki jih ustvarjajo, izvajajo in poslušajo predstavniki razliËnih kultur, družbenih razredov, generacij in spolov. NiË Ëudnega torej, da v Sloveniji danes potekajo nastopi glasbenikov z vseh celin in da se vrstijo tudi raznovrstne delavnice glasbenih in plesnih vešËin — od teËajev afriškega bobnanja, igranja na didžeridu (tradicijsko glasbilo avstralskih staroselcev), do plesanja klasiËnih indijskih plesov, kot je npr. bharatanatyam ali prakticiranja stilizirane borilno-plesne tradicije capoeira iz Brazilije.

JOŽE PREZELJ IGRA NA DIDŽERIDU. FOTO: MIHA ZABRET

IZVAJALEC BORILNO-PLESNE TRADICIJE CAPOEIRA

5

G9 SDZ 2010.indd 5

4/19/10 11:24 AM

V svetovnih glasbenih trendih je Ëutiti prilagajanje posameznim lokalnim okoljem.

Na razliËnih koncih sveta smo lahko priËa razliËnim glasbenim kombinacijam. Polke in valËke na primer izvajajo ameriški staroselci, bolivijsko-brazilsko Lambado Romi na Kosovu itd.

AMERIŠKI STAROSELCI IZVAJAJO POLKE IN VAL»KE (T. I. CHICKEN SCRATCH). FOTO: SVANIBOR PETTAN

BOLIVIJSKO-BRAZILSKA LAMBADA V IZVEDBI ROMA Skupnosti staroselcev, od avstralskih S KOSOVA. FOTO: SVANIBOR PETTAN Aboriginov do severnoevropskih Saamijev, preko moderniziranih verzij svojih tradicijskih glasb opozarjajo na vprašanja, ki zadevajo njihove kulturne in politiËne pravice (npr. Yothu Yindi). Priseljenci ponekod poskušajo premostiti kulturne razlike s pomoËjo povezovanja glasb iz izhodišËne države in iz države izbire.

Indijski priseljenec na Norveškem Jai Shankar s svojim ansamblom izvaja skladbo z naslovom Griegraga. Melodija je iz stavka Jutro (suita Peer Gynt) norveškega skladatelja Edvarda Griega. Igra jo na naËin in z inštrumenti, ki so znaËilni za indijsko klasiËno glasbo.

6

G9 SDZ 2010.indd 6

JAI SHANKAR

YOTHU YINDI

4/19/10 11:24 AM

LJOBA JEN»E IN TIBETANSKI MENIHI NA SKUPNEM KONCERTU V SLOVENJ GRADCU. FOTO: ANA HABERMAN

Ponekod je motiv za skupne projekte nosilcev razliËnih glasbenih tradicij zavest o duhovnih povezavah, o Ëemer priËa sodelovanje slovenske pevke in pravljiËarke Ljobe JenËe s tibetanskimi menihi.

AVSTRALSKI STAROSELEC Z DIDŽERIDUJEM

Pogosto pa zadostuje le radovednost glasbenikov, ki z ustvarjalno vnemo kombinirajo glasbe iz razliËnih zemljepisnih, zgodovinskih in družbenih kontekstov. Brazilska glasbenika Edson Cordeiro in Cassia Eller sta na primer uspela sestaviti pesem Satisfaction britanske veteranske rock skupine The Rolling Stones in arijo Kraljice noËi iz opere лarobna pišËal W. A. Mozarta.

V informacijski družbi današnjega Ëasa je dejansko veliko možnosti za samostojno razširjanje znanj o glasbah sveta, po konËani srednji šoli pa ga je mogoËe poglobiti s študijem etnomuzikologije.

NIGERIJSKA GLASBENIKA IGRATA NA GOVORE»I BOBEN.

KANUN (ARABSKO IN TURŠKO GLASBILO)

7 JUŽNOAMERI»ANA IGRATA NA PIŠ»ALI.

G9 SDZ 2010.indd 7

RAVI SHANKAR IGRA NA SITAR.

4/19/10 11:24 AM

1. Murat & Jose Muska

Prisluhni prvemu glasbenemu primeru ter z nekaj besedami opiši, kaj Murat in Jose sporoËata v svojem besedilu.

2. Mojmir Sepe / Gregor Strniša Zemlja pleše 3. George David Weiss / Bob Thiele Kako Ëudovit svet — What a Wonderful World

Napiši nekaj verzov v obliki rapa. Vsebina naj temelji na povezovanju razliËnih ljudi (glede na etniËno pripadnost, versko pripadnost, spol, starost, izobrazbo, poklic, itd).

Pesem Zemlja pleše najprej poslušaj, nato se jo nauËi in zapoj.

Pesem What a Wonderful World poje eden od najznamenitejših pevcev v zgodovini jazza — Louis Armstrong.

O Ëem bi govorila tvoja pesem, ki bi imela enak naslov?

4. Jože Prezelj Zvoki zemlje

Skladbo Zvoki zemlje izvaja avstralsko glasbilo didžeridu. Narejen je iz evkaliptusa ali bambusa, ki so ga izvrtali termiti, dodelal pa Ëlovek. Vanj moËno pihamo, tresenje ustnic pa omogoËa, da dobimo zvok.

Skladbo Zvoki zemlje izvaja didžeridu, uglašen na tonu C, ki ponazarja zvok zemlje in hkrati korensko Ëakro.

8

G9 SDZ 2010.indd 8

©t.

»akra

Ton

Barva

7

Kronska

H

VijoliËna

6

Tretje oko

A

Indigo

5

Grlena

G

Modra

4

SrËna

F

Zelena

3

Solarna

E

Rumena

2

Spolna

D

Oranžna

1

Korenska

C

RdeËa ENERGIJSKI CENTRI V »LOVEŠKEM TELESU

4/19/10 11:24 AM

5. Lambada Kako doživljaš zvok didžeriduja?

6. Lambada (priredba) 7. Edvard Grieg / Jai Shankar Griegraga

Pesem Lambada, ki jo izvaja skupina Kaoma, je postala leta 1989 svetovna uspešnica. Kaj je po tvojem mnenju pritegnilo kosovskega Roma, da jo je priredil?

Ali se spomniš melodije iz Jutra, ki je del suite Peer Gynt Edvarda Griega?

Ponovi jo.

Zakaj je po tvojem mnenju naslov skladbe Griegraga Griegraga?

Raga je vzorec v klasiËni Ë i indijski glasbi, ki doloËa melodiËno strukturo.

Katera glasbila prepoznaš v skladbi?

Besedilo pesmi Dharpa govori o bojevniku, ki sledi kenguruju v avstralskem prostranstvu.

Katera glasbila prepoznaš v skladbi?

8. Yothu Yindi Drevo — Dharpa 9. Slovenska ljudska Bog daj

Kako doživljaš kresno pesem Bog daj, ki je rezultat skupnega muziciranja slovenske poustvarjalke ljudskih pesmi Ljobe JenËe in tibetanskih menihov?

Kresna pesem je obredna d pesem, ki jo pojejo v Ëasu kresne noËi.

Zakaj meniš, da lahko sodelovanje glasbenikov iz razliËnih koncev sveta doprinese k medsebojnemu razumevanju?

9

G9 SDZ 2010.indd 9

4/19/10 11:24 AM

10

G9 SDZ 2010.indd 10

4/19/10 11:24 AM