Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar
Zakaj se dogaja? Gibanje in elektrika 9 knjigarna.com swis721 UČBENIK
za fiziko v devetem razredu osnovne šole CMYK
10/100/90/0
Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar
Zakaj se dogaja? 9 Gibanje in elektrika UČBENIK ZA FIZIKO V DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Urednik: Vasja Kožuh Strokovni pregled: dr. Jure Bajc, dr. Barbara Rovšek, Saša Kožuh, Vesna Harej in Stane Arh Jezikovni pregled: Sabina Tamše Ilustracije: Matej DeCecco Fotografije: Shutterstock, iStockphoto, NASA in drugi viri (natančen seznam je na koncu knjige)
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Zakaj se dogaja? – Gibanje in elektrika 9 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 130. seji dne 18. marca 2010 s sklepom št. 6130-1/2010/15 potrdil kot ustreznega za pouk fizike v 9. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, Ljubljana 2010. Vse pravice pridržane.
knjigarna.com swis721
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CMYK 10/100/90/0
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 53(075.2)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
ZAKAJ se dogaja?. Gibanje in elektrika 9. Učbenik za fiziko v devetem razredu osnovne šole / Ambrož Demšar ... [et al.] ; [ilustracije Matej DeCecco ; fotografije Shutterstock ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-271-001-9 1. Demšar, Ambrož 250740992
Kako se učiti z učbenikom? 4
1 Gibanje in sile 1.1 Vrste in opis gibanja 1.2 Hitrost in pospešek 1.3 Enakomerno pospešeno gibanje 1.4 Prosti pad in meti 1.5 Zakoni gibanja in energija Povečava Povzetek in ponovitev
8 12 16 22 26 30 32
2 Trdno in tekoče 2.1 Tlak in gostota 2.2 Sile v tekočinah 2.3 Plavanje in vzgon 2.4 Ozračje in vreme Povečava Povzetek in ponovitev
36 40 44 48 50 52
3 Električni naboj in energija 3.1 Električni naboj 3.2 Električna sila Povečava 3.3 Električni tok 3.4 Električna vezja 3.5 Električna energija Povzetek in ponovitev
56 60 64 66 70 74 78
4 Magnetizem in elektrika 4.1 Magneti in magnetna sila 82 4.2 Magnetizem in elektrika 86 Povečava 90
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
5 Človek in okolje Uporaba snovi, energije in znanja 94
Zakaj se dogaja na kratko 100 Slovarček osnovnih pojmov 102
Kako se učiti z
1 Na hitro preleti besedilo
3 Beri tudi slike
Še pred branjem na hitro preleti celotno besedilo. Na ta način dobiš precej dober občutek o vsebini in zgradbi besedila. Pri tem posveti pozornost predvsem stvarem, ki že na prvi pogled izstopajo: naslovi, slike, krepko izpisane besede, definicije …
Natančno si oglej tudi tehnične risbe in fotografije. Slike so skrbno izbrane in izdelane, da bi bile v čim večjo pomoč pri razumevanju besedila. Na njih so ključne zamisli prikazane na nekoliko drugačen način, zato jih nikar ne spreglej! Če tehnične risbe prerišeš, boš še bolje razumel njihov pomen.
2 Prepoznaj ključne besede in zamisli Med branjem poskusi iz besedila izluščiti ključne besede in zamisli, zapisane s krepko pisavo. S ključnimi besedami si lahko pomagaš tudi pri iskanju informacij v drugih virih. Ključne zamisli pa predstavljajo bistvo celotne snovi.
4 Zastavljaj si vprašanja Med branjem ves čas razmišljaj o tem, kar bereš, in išči povezave s tem, kar že veš. Ob tem si zastavljaj vsa mogoča vprašanja in vztrajno išči odgovore nanje. Na ta način lažje razumeš besedilo in se tudi zaveš, česar ne razumeš najbolje. Nekaj vprašanj je že v učbeniku, a še bolje je, če si zastavljaš svoja.
3.3 Električni tok
ključne besede
Ključne besede: • električni tok • električni prevodniki • električni izolatorji • polprevodniki • električni upor • Ohm
celo ubije z Električna jegulja plen omrtviči ali njenega »elektrošokom«. Posebne celice vzdolž skupaj telesa ustvarijo vsaka po 0,15 V, vse požene vodo skozi ki pa napetost 500 voltov, tok je lahko električni tok 1A. Takšen električni v bližiusoden skoraj za vsak plen, ki se znajde bi jo slabo plen, njen ni sicer ni. Tudi človek, ki odnesel.
pornik up
vir napetosti
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
ki zelo Jedro električnih kablov je iz bakra, je iz dobro prevaja električni tok. Ovoj plastike, ki ne prevaja električnega toka.
? Kdaj bo električni tok res tekel čkoma baterije
Omenili smo, da napetost med priklju baterije med sepožene električni tok, če priključka ta način bi ustvarili boj povežemo s koščkom žice. Na raje povežemo kratek stik, zato priključka baterije o še uporabnik z dvema žicama, med kateri vstavim povezavi Takšni ). žarnico (npr. električnega toka circuit). Najprepravimo električni krog (angl. electric vira napetosti iz prostejši električni krog je sestavljen na z žicami. in uporabnika, ki sta med seboj poveza
Zakaj so žice iz bakra?
e namesto z žičko Kaj bi se zgodilo, če bi pola baterij u med priključpovezali z laksom? Nič. V tem primer električni tok. A stekel bi ne č koma baterije namre uje električna zakaj ne? Spomnimo se, da ne zadost vmes mora biti napetost med dvema priključkom, z električnim nabotudi snov, v kateri so gibljivi delci gibljivih delcev z jem. Za snovi, ki imajo veliko prosto so dobri električni da električnim nabojem, pravimo, (npr. zlato, srebro, prevodniki. Takšna je večina kovin emo žice (zaradi baker in aluminij), zato iz njih izdeluj so električni strani cene prevladuje baker). Na drugi različne plastične izolatorji (npr. guma, les, steklo in čnega toka in jih mase), snovi, ki ne prevajajo elektri čnim tokom. V uporabljamo kot zaščito pred elektri polprevodniki (npr. elektroniki so zelo pomembni tudi pogojih (na katere silicij in germanij), ki pri določenih jo električni lahko vplivamo!) bolje ali slabše prevaja z njimi uravnavatok. Kot bomo videli kasneje, lahko mo električni tok. nike ? Primerjaj dobre električne prevod toplotnimi prevodniki. Kaj opaziš?
68
4
z dobrimi
učbenikom? 5 Sproti razrešuj nejasnosti
7 Reši naloge
Delom, ki se ti zdijo težki in nejasni, posveti posebno pozornost. Označi jih in po predahu še enkrat zbrano preberi. Poglej v druge vire in dopolni besedilo z dodatnimi pojasnili. Če kljub vsem naporom še vedno ne razumeš, to povej učitelju in ga prosi za pomoč.
Šele naloge in vprašanja zares pokažejo, koliko znaš in razumeš. Zato se za ogrevanje loti primerov, ki so že rešeni. Nato poskušaj odgovoriti tudi na vsa vprašanja in naloge, ki jih najdeš na zunanjem robu desnih strani. Več nalog najdeš v delovnem zvezku in zbirki nalog – največ pa jih je v svetu okoli nas.
6 Obnavljaj in povzemaj Ko res razumeš besedilo, poskušaj vse skupaj sestaviti v smiselno celoto in ponoviti vsebino. Razmisli in vključi tudi kakšen svoj primer in zamisel. Na koncu iz besedila izlušči bistvo in ga zapiši s svojimi besedami. Svoje povzetke primerjaj s tistimi v učbeniku in jih po potrebi dopolni.
Uporabi znanje! Še enkrat preberi ti dve strani, vendar ob tem upoštevaj napotke, ki si jih tu dobil. Vzemi list papirja in pisalo ter najprej ugotovi, kaj boš bral, nato poišči ključne besede in zamisli, natančno preglej slike, razmišljaj ob branju, razreši nejasna mesta, naredi povzetek in s tem je naloga opravljena.
Povzetek
jo električni Različne snovi različno dobro prevaja ike, tok. Glede na to jih delimo na prevodn na upornost polprevodnike in izolatorje. Električelektrični snovi pove, kako močno snov ovira e je tok. Električni tok skozi ohmske upornik sorazmeren z napetostjo.
povzetek
Ponovi
električne 1. Naštej nekaj snovi, ki sodijo med izolatorje. prevodnike, in nekaj, ki sodijo med tnost« 2. Katera fizikalna količina opisuje »prepus snovi za električni tok? napetostjo no električ med va poveza je 3. Kakšna ? in električnim tokom skozi ohmski upornik se povečuje 4. Kaj se dogaja z uporom snovi, če električni tok skoznjo?
Razmisli
Pojasni spreminjanje upornosti žarnice, katere tok v odvisnosti od napetosti raste, kot je prikazano na sliki.
Kaj omejuje električni tok?
električni tok lahČim večja je napetost vira, tem večji pa vsaka snov ko poganja po snovi. Na drugi strani omejuje tok, snov močno omejuje električni tok. Kako al resistance), pove njen električni upor (angl. electric [1]. Snov ki jo označujemo z R in merimo v ohmih napetosti 1 V ima električno upornost 1 1, če pri tok 1 A (2 A, 3 A ...) (2 V, 3 V ...) po njej teče električni V o upornostjo bo – 1 1 je enak 1 A . Po snovi z majhn tok kot po snovi z večji tekel tako pri enaki napetosti veliko upornostjo. močno uporabnik ! Električni upor (R) pove, kako ohmih [1]. omejuje električni tok. Merimo ga v
Kaj je ugotovil Ohm?
s poskusi ugotoNemški fizik Georg Simon Ohm je nih snoveh) vil, da je električni tok po žici (in podob snov pri tem ne sorazmeren z napetostjo vira (če se zapišemo: krajše segreva!). Njegovo ugotovitev lahko napetost el. tok = el. upor
ali
Odgovori
za utrjevanje vprašanja in naloge
I
u
ena Kolikšna je upornost žarnice, ki je priključ A? na napetost 230 V in skoznjo teče 0,3
eksperimenti
Preveri Ohmovo ugotovitev! Sestavi preprost električni krog in izmeri uporabnik. napetost vira ter električni tok skozi 42. Podrobna navodila najdeš v DZ na strani
rešene naloge
Rešimo skupaj
knjigarna.com swis721 U I= R
električni upor Kako velik bo električni tok, pa določa snovi, se eleksnovi. Če podvojimi električno upor sti se podnapeto jeni podvo Pri trični tok prepolovi. za snovi, katerih voji tudi električni tok. A to velja le snovi takšnih Iz . upornost se ne spreminja s tokom delamo ohmske upornike. o bolj zapletena – V resnici je celotna zadeva nekolik po kateri teče, električni tok namreč segreva snov, raturo. Zato upornost večine snovi pa raste s tempe kot dvojni tok, saj pri podvojeni napetosti teče manj st, ki uporno tudi se s povečevanjem toka poveča dodatno omeji električni tok.
napetost Skozi 20-vatno sijalko, narejeno za na. 230 V, teče tok 87 mA, kadar je vključe sijalke? st uporno na električ je a Kolikšn U I= U = 230 V R I = 87 mA R= U I R=? 230 V R = 87 mA = 26 k1 enako Sijalke, ki so zamenjale žarnice, svetijo o 5-krat manj močno, pri tem pa porabljajo približn električne energije.
CMYK definicije, zakoni in pravila 10/100/90/0
no
električ ! Električni tok je sorazmeren z napetostjo, ki ga poganja.
69
5
1 Gibanje in sile 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5
Vrste in opis gibanja Hitrost in pospešek Enakomerno pospešeno gibanje Prosti pad in meti Zakoni gibanja in energija
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
Kako izvedeš ollie: 1. Pred skokom moraš imeti zadnjo nogo na repu in prednjo nogo na sredini skejta. Obe nogi naj bosta nekoliko pokrčeni. 2. Na hitro se zravnaj in pritisni z zadnjo nogo na rep. Pritisk mora biti dovolj velik, da rep udari ob tla in se deska odlepi od tal. 3. S sprednjo nogo potuj po hrapavi površini deske vse do prednjega konca in deska se bo dvignila še višje. 4. S sprednjo nogo začni pritiskati desko navzdol, zadnjo nogo pa pokrči, da se deska poravna. 5. Pri doskoku pokrči kolena, da mehko pristaneš.
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
1.1 Vrste in opis gibanja
Vsi dirkalniki so na svojih startnih mestih. Samo še nekaj sekund nas loči od začetka zadnje dirke, ki bo dala odgovor o novem svetovnem prvaku. Začele so se prižigati rdeče luči. Motorji rohnijo, vozniki nestrpno čakajo, da ugasnejo luči. Srčni utrip se povečuje. Luči so ugasnile in dirka se je začela. Dirkalniki so speljali in že pospešujejo proti prvemu zavoju ...
Ključne besede: • enakomerno gibanje • neenakomerno gibanje • enakomerno pospešeno gibanje • premo gibanje • krivo gibanje
80 km h
70 km h
320 km h
125 km h
260 km h 125 km h
start
125
300 km h
km h
290
km h
260 km h
300 km h 110
110 km h
km h
310 km h
125 km h
Kako opišemo gibanje? 110 km h 110 km h
Od lani vemo, da je gibanje spreminjanje lege glede na izbrano okolico. Tako lahko vsako gibanje opišemo, če v vsakem trenutku poznamo hitrost telesa (angl. speed*) in smer gibanja (oziroma tir gibanja). Glede na to, ali se hitrost in smer gibanja s časom spreminjata, lahko vsa gibanja razvrstimo v štiri skupine (glej spodnjo preglednico). ? V mislih se zapelji po progi in sproti komentiraj svojo vožnjo.
* Angleži poznajo dva izraza za hitrost – speed in velocity. Z izrazom velocity imajo v mislih velikost hitrosti in smer gibanja, z izrazom speed pa le velikost hitrosti.
Kako se gibljejo avtomobili? Z nadvoza ali s kakšne vzpetine opazuj vožnjo avtomobilov. Podrobna navodila so v DZ na strani 4.
ENAKOMERNO hitrost je stalna
NEENAKOMERNO hitrost se spreminja (narašča/pada)
KRIVO tir je krivulja
PREMO tir je premica
knjigarna.com swis721
8
enakomerno premo gibanje
pospešeno premo gibanje
hitrost se ne spreminja smer se ne spreminja
hitrost se spreminja smer se ne spreminja
enakomerno krivo gibanje
pospešeno krivo gibanje
CMYK 10/100/90/0 hitrost se ne spreminja smer se spreminja
hitrost se spreminja smer se spreminja
Povzetek Gibanje telesa opišemo, če v vsakem trenutku poznamo velikost hitrosti in smer gibanja. Glede na hitrost ločimo enakomerna in neenakomerna gibanja, glede na tir pa prema in kriva gibanja. Od lani poznamo enakomerno premo gibanje, letos pa bomo spoznali še enakomerno pospešeno premo gibanje.
Ponovi
Kako se giblje dirkalnik? Že na prvi pogled opazimo, da se hitrost dirkalnika med dirko ves čas spreminja. Takšno gibanje imenujemo neenakomerno gibanje in ga je težko natančno opisati. A če si vožnjo dirkalnika podrobneje ogledamo, opazimo, da posamezne daljše ravne dele steze (npr. ciljno ravnino) prevozi s stalno hitrostjo. Takšno gibanje, ki mu pravimo enakomerno premo gibanje (angl. uniform motion), smo spoznali že lani. Pri tej vrsti gibanja se ne spreminjata niti velikost hitrosti niti smer gibanja. Takšna je recimo enakomerna vožnja avtomobila po ravni cesti ali gibanje vesoljske sonde daleč od nebesnih teles. Če želimo izračunati spremembo lege telesa, ki se giblje enakomerno premo, zadošča, da poznamo njegovo hitrost.
1. Poišči lanski učbenik ali zvezek in ponovi vse v zvezi z enakomernim gibanjem. 2. Naštej nekaj primerov za vsako od gibanj, ki so prikazana v preglednici. 3. Kaj moramo vedeti, če želimo opisati gibanje? 4. Kaj je značilnost enakomernega premega gibanja?
Razmisli Kakšno je bilo tvoje gibanje danes na poti v šolo?
! Enakomerno premo gibanje – velikost hitrosti in smer gibanja se ne spreminjata. Voznik formule 1 ne vozi ves čas enakomerno, temveč zavira pred zavoji in pospešuje pri izhodu iz zavojev. Gibanju, pri katerem se hitrost spreminja, pravimo pospešeno gibanje. Pospešeno gibanje, pri katerem se velikost hitrosti zmanjšuje, običajno imenujemo pojemajoče gibanje. Pospešeno gibanje bomo znali opisati le, kadar se smer gibanja ne spreminja, velikost hitrosti pa enakomerno narašča ali pada s časom. Imenujemo ga enakomerno pospešeno premo gibanje (angl. uniformly accelerated motion) in ga bomo kmalu podrobneje spoznali. Če želimo izračunati spremembo lege telesa, ki se giblje enakomerno pospešeno, moramo poznati velikost hitrosti in vedeti, kako se ta spreminja s časom.
knjigarna.com swis721
! Enakomerno pospešeno premo gibanje – smer gibanja se ne spreminja, velikost hitrosti pa enakomerno raste/pada s časom.
Do sedaj smo omenjali le gibanja, pri katerih se smer ne spreminja. A že iz prikaza steze vidimo, da dirkalnik razen na ravnih delih steze ves čas spreminja smer vožnje. Takšnemu gibanju pravimo krivo gibanje. Najlažje je opisati kriva gibanja, pri katerih se telo giblje po krivulji, ki jo poznamo iz matematike (npr. krožnica, parabola, elipsa ...).
CMYK 10/100/90/0
! Krivo gibanje je vsako gibanje, pri katerem se spreminja smer gibanja. 9
1.1 Vrste in opis gibanja Ključne besede: • vztrajnost • 1. Newtonov zakon • sprememba gibanja • 2. Newtonov zakon
»Steza je prosta, imate dovoljenje za vzlet.« Pilot je dodal plin in letalo je začelo pospeševati po vzletni stezi. Hitrost vztrajno narašča ... 50 km h ... 100 ... 150 ... 200 ... 250 ... Pri hitrosti 275 km h pilot dvigne nos letala in se odlepi od steze. Kdor je že letel z letalom, je ob vzletu gotovo »občutil« moč motorjev, ki nekaj deset ton težko jekleno ptico pospešijo do 1000 km h .
Ali je za gibanje potrebna sila? Na podlagi vsakdanjih izkušenj bi marsikdo na zgornje vprašanje odgovoril pritrdilno. To ni nič nenavadnega, saj so ljudje dolgo verjeli, da mora za gibanje obstajati stalni »vzrok« oziroma sila. Konec koncev se voz res preneha gibati, če ga konj preneha vleči, kolo se ustavi, če prenehamo poganjati ... A pri tem so nevede upoštevali zaviralne sile, kot sta upor zraka in sila trenja, zaradi katerih prej ali slej zamre vsako gibanje. Šele Galilej je z miselnimi poskusi izločil vpliv zaviralnih sil. Poglejmo, kako je razmišljal. ? Kako daleč bi se premaknil plošček, če ne bi bilo zaviralnih sil?
Na podlagi, nagnjeni navzdol, se kroglica začne gibati pospešeno. Čim manjši je nagib, tem manj se spreminja hitrost.
Na podlagi, nagnjeni navzgor, se kroglica giblje pojemajoče in se prej ali slej ustavi. Čim manjši je nagib, tem manj se spreminja hitrost.
Na vodoravni podlagi, ki je brez nagiba, se kroglica ne bi smela gibati niti pospešeno niti pojemajoče. Kroglica se mora torej ves čas gibati enakomerno.
knjigarna.com swis721
Galilej je sklepal, da se kroglica na ravni podlagi v odsotnosti trenja in upora ne bi prenehala gibati, vse dokler je kakšna zunanja sila ne bi k temu prisilila. S tem je odkril vztrajnost – lastnost gibajočih se teles, da vztrajajo v enakem gibanju. Gibanje telesa se torej ne spreminja (telo ohranja hitrost in smer), če nanj ne deluje nobena sila oziroma je rezultanta enaka nič. To ugotovitev zajema 1. Newtonov zakon ali zakon vztrajnosti, ki smo ga spoznali že lani pri obravnavi ravnovesij.
CMYK 10/100/90/0
! 1. Newtonov zakon: telo miruje ali se giblje enakomerno premo, če je rezultanta sil nanj enaka nič. 10
Povzetek Če sila oziroma rezultanta sil deluje v smeri gibanja, se telo giblje pospešeno premo, če deluje v nasprotni smeri pa pojemajoče premo. Sila ali rezultanta sil, ki deluje pravokotno na gibanje, spreminja le smer, ne pa tudi hitrosti gibanja. Če na telo ne deluje nobena sila oziroma je rezultanta enaka nič, telo miruje ali se giblje enakomerno premo.
Ponovi
Zakaj potem potrebujemo motorje? Ugotovili smo, da za enakomerno premo gibanje ni potrebna zunanja sila. Še več, zunanje sile sploh ne sme biti oziroma mora biti izravnana z drugo silo. Pri enakomernem gibanju torej letalski motorji skrbijo za potisno silo, ki izravna zaviralne sile. Kaj pa, če pilot doda ali odvzame plin? Že lani smo ugotovili, da sile povzročajo spremembe gibanja. Če je sil več, je rezultanta tista, ki spreminja gibanje. Pri tem se lahko spremeni hitrost telesa, smer gibanja ali pa oboje hkrati.
1. Kako se giblje telo, če nanj ne deluje nobena sila? 2. S svojimi besedami povej zakon vztrajnosti. 3. Kdaj bi se hitrost telesa povečevala in kdaj zmanjševala? 4. V kateri smeri mora delovati sila, da se bo spremenila le smer gibanja, ne pa tudi hitrost?
Razmisli Kako bi se ti opredelil do »večnega gibanja«, preden si prebral besedilo na teh dveh straneh?
! Zunanja sila lahko spremeni hitrost in/ali smer gibanja telesa, na katerega deluje. Rezultanta sil, ki deluje na telo v smeri gibanja, povzroči povečevanje hitrosti, rezultanta sil v nasprotni smeri pa zmanjševanje hitrosti. Če bo pilot dodal plin, bo rezultanta sil na letalo kazala v smeri gibanja in hitrost letala bo začela naraščati. Po drugi strani rezultanta sila, ki deluje pravokotno na smer gibanja, ne spreminja velikosti hitrosti gibanja, temveč le smer gibanja.
potisna sila, orji ki jo ustvarjajo mot
upor zraka
rezultanta v smeri gibanja
rezultanta v nasprotni smeri gibanja
rezultanta pravokotna vokotna na smer gibanja gibanj
pospešeno ospešeno premo gi gibanje npr. vzlet vesoljskega taksija
pojemajoče premo gibanje npr. pristanek vesoljskega taksija
enakomerno krivo gibanje npr. kroženje vesoljskega taksija v orbiti
knjigarna.com swis721
? Kako se spremeni gibanje zaradi sile, ki deluje poševno v smeri gibanja?
Pri vseh vrstah gibanja, z izjemo enakomernega premega gibanja, se spreminja velikost hitrosti ali/ in smer gibanja. Iz tega sklepamo, da so pri vseh teh vrstah gibanja udeležene sile, ki med seboj niso izravnane (njihova rezultanta ni enaka nič).
CMYK 10/100/90/0
! Če je rezultanta zunanjih sil na telo različna od nič, se telesu spreminja velikost hitrosti in/ali smer gibanja. 11