Gregor Torkar in Polonca Bratož Opaškar
Gospodinjstvo UČBENIK ZA GOSPODINJSTVO V PETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
5
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
Gregor Torkar, Polonca Bratož Opaškar
Gospodinjstvo 5 UČBENIK ZA PETI RAZRED OSNOVNE ŠOLE Recenzenti: dr. Verena Koch, dr. Alenka Pavko Čuden, Irena Drole Jezikovni pregled: Sabina Tamše Ilustracije: Polonca Bratož Opaškar (Iztiskanje kemičnih vlaken str.44, Apretiranje str. 55, Delovanje apreture str. 64), Janja Kunaver (Modna skica str. 57), Matjaž Schmid (vse preostalo) Fotografije: Vojko Opaškar, Stane Vodopivec, Matej Topovšek, Ljubo Vukelič, Luka Dakskobler, Matjaž Kačičnik, arhiv Rokus Klett / Slovenski etnografski muzej, Tomaž Lunder, arhiv Rokus Klett / Alples, Gorazd Opaškar, Idrijsko-Cerkljanska razvoja agencija / Samo Terbižan, Jernej Novak, Istockphoto, Dreamstime in arhiv Rokus Klett. Natančen seznam najdete na koncu učbenika.
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com
Prva izdaja: 2003 © 2010 ZaloŽba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridrŽane.
knjigarna.com swis721
Brez pisnega dovoljenja zaloŽnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Takšno ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CMYK 10/100/90/0
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 64(075.2)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
TORKAR, Gregor Gospodinjstvo 5. Učbenik za gospodinjstvo v petem razredu osnovne šole / Gregor Torkar in Polonca Bratož Opaškar ; [ilustracije Polonca Bratož Opaškar, Janja Kunaver, Matjaž Schmidt ; fotografije Vojko Opaškar ... et al.]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-271-005-7 1. Bratož Opaškar, Polonca 250078464
Dom in družina Dom in družina pod drobnogledom Tudi doma so možne nesreče
6 10
Ekonomika gospodinjstva Kaj vse potrebujem za življenje Zdrav duh v zdravem telesu Kje dobim vse potrebno za življenje Biti urejen Gospodar svojega časa Kje in kako kupovati Denar Igrajmo se družinski proračun
14 16 22 26 28 30 34 36
Od vlakna do oblačila Tekstilna vlakna Preja in sukanec Vrste blaga Plemenitenje blaga Izdelava oblačil Oblačila in moda
40 46 48 54 56 58
Tekstilni izdelki, obutev in njihovo vzdrževanje Oblačila in tekstilni izdelki za dom Nakupovanje in označevanje oblačil Vzdrževanje oblačil in drugih tekstilnih izdelkov Obutev
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
62 68 70 76
Legenda Reši v delovnem zvezku.
Premisli.
Naredi in izdelaj.
Mapa vzorcev.
Oglej si na zgoščenki. Kupiš jo lahko v knjigarni ali naročiš pri ZaloŽbi Rokus Klett na tel. številki: 01/513 46 00.
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
DOM IN DRUŽINA Večina nas živi v družinah, ki pa se med seboj razlikujejo. V tem poglavju izveš, kakšne vrste družin poznamo, kdaj naše bivališče postane dom, katere nesreče se lahko zgodijo doma in še mnogo zanimivega ter uporabnega za vsakdanje življenje.
knjigarna.com swis721
Dom in družina pod drobnogledom Tudi doma so mogoče nesreče
CMYK 10/100/90/0
D o m in d r u ž in a p o d d r o b n o g le d o m 6
Te velikokrat vprašajo po osebnih podatkih? Kdaj pozabiš naslov bivališča svojega prijatelja ali prijateljice ter jih prikrajšaš za razglednico ali voščilnico? Ali kdaj izgubiš svojo prtljago na izletu? Če je bil vsaj en odgovor pritrdilen, potem je čas, da začneš razmišljati o pomenu svojega imena, priimka in naslova bivališča. Vsakodnevno te starši, prijatelji, znanci, učitelji in drugi ljudje, s katerimi se srečuješ, kličejo po imenu ali priimku. Včasih se marsikoga »oprime« tudi kakšen vzdevek. Vse to pa z namenom, da bi te priklicali in pridobili tvojo pozornost.
Moja osebna vizitka! Naredi si osebno vizitko in jo pokloni prijatelju.
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
Moje ime, priimek in naslov bivališča Ime je lahko kratko, dolgo, moško, žensko, iz ene ali več besed. Lahko si ga tudi spremenimo, kot je to običaj pri odraščanju ameriških Indijancev. Ob rojstvu si novorojenček ne izbere imena sam, ampak mu ga izberejo drugi, navadno starši. Ime uporabljamo za razlikovanje in določanje posameznika. S pomočjo priimka, ki nam veliko pove o naši družini in prednikih, lahko odkrivamo korenine svoje družine. Da ne bo pomote: ljudje nimamo drevesnih korenin, ampak so s tem mišljeni naši predniki. Razišči korenine svoje družine in spoznaj njihovo življenje. Kdo ve, morda se kje skriva kak sorodnik, ki bi te rad spoznal in postal tvoj prijatelj. Delovni zvezek: Izdelaj družinsko drevo in odkrivaj življenje svojih prednikov (vaja 1)! Delovni zvezek: Križanka sorodstvenih razmerij (vaja 2).
7
Če želite, da bi vas prijatelji obiskali, vam poslali razglednico, pismo, voščilnico ali darilo, jim morate sporočiti svoj naslov bivališča. Naslov navadno sporoča ulico, hišno številko, poštno številko, kraj in državo (ter celino), kjer prebivamo, živimo. Kdo ve? Morda pa bomo ljudje kmalu poselili tudi kakšen drug planet. Takrat bomo na naslov napisali tudi planet, na katerem živimo.
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
Dom in dru žina pod drob nogle dom
Ko bivališče postane dom Vsakdo si drugače zamišlja svoj dom. Na kaj pomisliš ob besedi dom? V delovni zvezek zapiši vse besede in asociacije, ki se jih spomniš (vaja 3).
Ali so vsa bivališča na sliki tudi dom? Najbrž nas večina pomisli na hišo ali stanovanje, ki nas ščiti pred vremenskimi vplivi. Dom je veliko več kot to. Vsako bivališče (hiša, stanovanje, prikolica, iglu, šotor …) lahko sčasoma postane naš dom, kjer stalno živimo. Vsakdo svoj prostor uredi po svojem okusu, npr. razporedi pohištvo, izbere barvo sten, jih okrasi s slikami, namesti zavese na okna in rože na okenske police. Tako prostor postane udoben in domač. 8
Družina Družina je skupina ljudi najmanj dveh generacij (starši in otroci), ki jih vežejo sorodstvene ali telesne vezi in živijo pod isto streho (dom). Glede na to, kdo vse živi pod isto streho, ločimo več vrst družin: • jedrna družina: oče, mati in otroci (tudi posvojeni otroci), • enostarševska družina oz. družina enega starša: mati ali oče živi sam z otrokom ali otroki, • razširjena (večgeneracijska) družina: poleg očeta, mame in otrok živijo v skupnem domu še npr. stari starši, teta, stric, bratranec …, • nova družina: družina nastane, ko se dva odrasla odločita, da bosta živela skupaj, eden ali oba pa imata otroke iz prejšnje zveze.
knjigarna.com swis721
Na sliki je narisana Polonina družina. Kakšne vrste družina je to? V delovni zvezek nariši in/ali opiši svojo družino (vaja 4).
CMYK 10/100/90/0
Zakaj potrebujemo dom in družino Svoja razmišljanja zapiši v delovni zvezek (vaja 5). Družina je skupnost, ki ji pripadamo. V družini se učimo vedenja, medsebojnih odnosov, sporazumevanja in družbenih pravil. Družina nam daje varnost. V vsakem trenutku se lahko obrnemo nanjo, se potolažimo, potarnamo ali zaupamo svoje težave in skrivnosti. Kadar pa zaidemo v resno stisko, ki je ne znamo reševati v krogu svoje družine, je prav, da se obrnemo na svetovalca,; uporabimo lahko npr. telefon v stiski. Nastale težave je vedno bolje reševati sproti, kot pa tiščati jezo, strah ali obup v sebi. Dom in družina nam nudita zaščito, s tem ko nam dajeta vse potrebno za preživetje. Zagotavljata nam materialna sredstva za preživetje, npr. denar, toplo in varno bivališče, hrano in oblačila. V družini se učimo ljubezni, poštenja, prijaznosti, delovnih navad, strpnosti in drugih pomembnih življenjskih vrednot. Z drugimi besedami, družina nam pomaga pri osebnem razvoju.
Povzetek stalno Dom je bivališče, kjer streho živi živimo. Kadar pod isto generaciji skupnost najmanj dveh enujemo (starši in otroci), jo im upnost, družina. Družina je sk sebojnih v kateri se učimo med anja in odnosov, sporazumev inski člani družbenih pravil. Druž i pri pravicah naj bodo enakopravn e dolžnosti in dolžnostih. Družinsk ev dela v imenujemo tudi delit da so dela družini. Pomembno je, med vse in opravila razporejena družinske člane. Ponovi nista družina? Zakaj mož in žena še Razmisli pripadaš? 1. Kateri vrsti družine vila 2. Katera domača opra i? opravljaš v vaši družin
Med starši in otroki se razvije navezanost, zadovoljujejo se potrebe po varnosti, pripadnosti, zaščiti in razvoju. 9
Starši in otroci Kako je porazdeljeno gospodinjsko delo v tvoji družini? Odgovor zapiši v delovni zvezek (vaja 6). Družina je gotovo lahko vir veselja in trpljenja, pač glede na to, kaj posamezni člani iz nje napravimo. Starši in otroci skupaj živimo v medsebojnih odnosih – ljubezni, zaupanju in spoštovanju. Vsi člani družine imamo enakopravne pravice in dolžnosti.
knjigarna.com swis721
V družini si moramo urediti prijetno skupno življenje, pri čemer je pomembna delitev dela med družinskimi člani. Z razumevanjem moramo upoštevati razlike v starosti, sposobnostih in nagnjenjih družinskih članov.
CMYK 10/100/90/0
Tu d i d o m a s o m ogo če n e s r e če Nesreča nikoli ne počiva, niti doma ne. Nesreč doma ne moremo vedno preprečiti, lahko pa se vedemo bolj previdno in zmanjšamo možnost, da se nesreča zgodi.
Nesreče doma Katere nesreče se lahko zgodijo doma? Napiši nekaj primerov v delovni zvezek (vaja 7). Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo možnosti nesreč doma? Posvetuj se s sošolci in z učiteljem.
10
Prva pomoč Nekaterim nesrečam se kljub previdnosti ne moremo izogniti. Za take primere moramo poznati osnovna znanja iz prve pomoči.
knjigarna.com swis721 Reši nalogo v delovnem zvezeku (vaja 8).
Zastrupitve Izzvati moramo bruhan je, da se zaužite strupene snov i izločijo iz želodca. Pri zastrup itvah s strupenimi plini pone srečenca takoj peljimo na svež zrak. Ob zastrupitvah moramo vedno obiskati zdravnika.
Udarci, odrgnine in ureznine obkladek ali led. Če se Pri udarcih položimo na boleče mesto mrzel in pokrijemo s sterilno pri padcu pojavijo odprte rane, jih očistimo ih krvavitvah in hudih gazo ter prevežemo s povojem. Pri močnejš otimo k zdravniku. urezninah tesneje prevežemo rano ter se nap ud imobiliziramo in Kadar sumimo na zlom ali izvin, poškodovani ponesrečenec ne more se nato odpravimo k zdravniku. Če po padcu odovano hrbtenico. vstati, ga ne premikaj, ker ima mogoče pošk
CMYK 10/100/90/0
Opekline Najmanj pol ure hladimo opeklino pod tekočo mrzlo vodo. Če se pojavijo mehurji, se odpravimo k zdravniku. Opeklino prekrijemo s sterilno gazo. Zaradi električnega udarca ponesrečenec omedli, lahko tudi neha dihati. Nastanejo lahko globoke opekline na kraju, kjer je električni tok vstopil v telo. Najprej prekinemo povezavo ponesrečenca z električnim virom. S predmetom, ki toka ne prevaja, na primer z lesenim ročajem metle, odmaknemo vir električnega toka. Šele nato mu nudimo prvo pomoč. Po električnem udaru vedno poišči zdravnikov nasvet.
Piki in ugrizi žuželk Pri pikih čebel, os in dr ugih žuželk na boleče mes to položimo mrzel obkla dek ali led. Kadar se pri pikih pojav i alergija, poišči zdravniško pom oč. Pri ugrizu klopa je pomem bno, da ga čim prej previdno odstraniš in kožo opazuješ vsaj tri tedne. Če se pojavi rdeč kolo bar, nemudoma obišči zdra vnika.
Nezavest in odsotnost dihanja Kadar je ponesrečenec zaradi električnega šoka, udara strele ali zastrupitve v nezavesti in diha, ga položimo v bočni položaj. Če ponesrečenec ne diha, mu nudimo umetno dihanje in masažo srca. Če tega ne zmoreš, pokliči pomoč.
Povzetek Nekaterim nesrečam doma se kljub previdnosti ne moremo izogniti. Za te primere moramo osvojiti osnovna znanja iz prve pomoči. Ogenj je lahko nevaren, zato moramo z njim ravnati previdno. Ob nesrečah in požarih pokličimo pomoč na telefonsko številko 112. Ponovi 1. Katere so pogoste nezgode, ki se lahko pripetijo doma? 2. Kakšna je pravilna prva pomoč pri opeklinah, padcih in zastrupitvah? 3. Ali poznaš telefonsko številko gasilcev in reševalcev? Razmisli Zakaj so potrebni gasilni aparati v šoli in gospodinjstvih?
11
Požar Z ognjem moraš ravnati previdno. Če se ti zgodi, da zanetiš manjši požar, ga poskusi pogasiti. Z odejo ali večjim pregrinjalom iz naravnih vlaken prekrij goreče predmete. Plameni bodo zaradi pomanjkanja kisika ugasnili. Včasih pa se zgodi, da izgubimo nadzor nad ognjem in povzročimo požar. Takrat nam na pomoč priskočijo gasilci. Za gašenje požarov običajno potrebujejo vodo. Kadar pa se zaneti olje, gasilci za gašenje uporabljajo ogljikov dioksid.
knjigarna.com swis721
Ali poznaš telefonsko številko reševalne postaje, zdravnika in gasilcev? Preveri, kje so nameščeni gasilni aparati v šoli in doma. Odgovori v delovni zvezek (vaja 9).
CMYK 10/100/90/0
Omarica s prvo pomočjo in gasilni aparati morajo biti na voljo v vsakem gospodinjstvu in javni ustanovi, saj nesreča nikoli ne počiva.