http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612710071

Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Matjaž Jaklin in Riko Jerman

Naravoslovje in tehnika 5 UČBENIK

ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO V PETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

NIT5_zacetne_strani_GI.indd 1

8.4.10 13:03

Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Matjaž Jaklin in Riko Jerman

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 5 UČBENIK ZA 5. RAZRED OSNOVNE ŠOLE Recenzenti: dr. Iztok Devetak, mag. Rudi Ocepek, dr. Janez Seliger, Marjanca Agrež, prof.

Jezikovni pregled in korekture: Andreja Peček Ilustracije: Kristina Krhin Fotografije: arhiv Založbe Rokus Klett, Matjaž Bedjanič, Olga Berčič, Meta Culiberg, Kazimir Drašler, Dreamstime, Fotodokumentacija Delo, Irena Furlan, Milan Gunde, Petra Hrovatin, Goran Iskrič, iStockphoto, Riko Jerman, Andreja Kolman, Petra Korenjak, Rok Kostanjšek, Matjaž Krivic, Tomo Križnar, Ljubljanske mlekarne, Vlado Malačič, Janez Markošek, Tomaž Mihelič, Igor Modic, NASA, Shutterstock, Dušan Vrščaj, Ljubo Vukelič, Tone Wraber, Primož Zrnec in Živalski vrt Ljubljana (natančen seznam najdete na koncu učbenika).

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Prva izdaja: 2004 2010 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2) 62(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E- pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

NIT5_zacetne_strani_GI.indd 2

NARAVOSLOVJE in tehnika 5 : učbenik za naravoslovje in tehniko v petem razredu osnovne šole / Andreja Kolman ... [et al.] ; [ilustracije Kristina Krhlin ; fotografije Dušan Vrščaj ... et al.]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-271-007-1 1. Kolman, Andreja 250602752

8.4.10 11:30

Kazalo PODATKI

5

ZRAK

61

Kaj naredimo s podatki ...............................6

Gibanje zraka in teles v njem ..................... 71

Stopnišča in klanci ....................................7

Gibanje semen in plodov v zraku ............. 72

Histogrami, grafi in kolačniki ...................10

Včasih me mika leteti .............................. 72

Občutimo, merimo, razložimo .................15

Kjer je dim, je tudi ogenj ............................ 74

Prostornina in gostota .............................21

Kaj nastaja pri gorenju ..........................75 Gašenje požarov .................................. 76 Čist in onesnažen zrak ............................ 77

VODA

27

Lišaji .....................................................81

Voda — marsikje in za marsikaj ................... 28 V živih bitjih voda potuje ........................... 30 Potovanje vode v rastlinah ...................... 30

ZEMLJA

83

Potovanje vode v živalih .......................... 32

Iz prsti poganjajo rastline ...........................84

Zakaj je voda tako nujna za življenje .......... 34

Onesnaževanje prsti ................................ 88

Vse to je voda ............................................ 40

Odvisni drug od drugega ...........................90

Iz trdnine v kapljevino in nazaj ................ 40

Hrana ...................................................... 93

Iz kapljevine v plin in nazaj ...................... ......................41

Skrb za zdravje .......................................102

6 Kam gre voda, ko dežuje ............................ 4 46

Narava se spreminja tudi zaradi človeka .105

Onesnaževanje voda ............................... 48

Kako gre lažje ........................................108

Kaj poganja tekočine, da tečejo ................. 51 Kam teče voda ..........................................51 Ali lahko tekočine tečejo tudi navzgor...........52

SONCE, ZEMLJA, VODA, ZRAK

115

Kako pride voda v naše domove in iz njih ... 54

Sonce ogreva tla in vodo .......................... 116

Kroženje vode ............................................ 59

Kako greje Sonce ..................................... 116 Kdaj Sonce močneje greje ....................... 119 Mešanje tekočin ......................................122

ZRAK

61

Veter ......................................................... 125 Zakaj in kam piha veter ........................ 125

Življenje v jezeru in na travniku .................. 62

Kaj prenaša veter ....................................129

Modri planet v mehkem ovoju ................... 67

Oblaki .....................................................135

Iz česa je zrak .......................................... 70

Nekatere igrače se zanimivo gibljejo ........141

3

NIT5_zacetne_strani_GI.indd 3

8.4.10 11:30

Živjo!

Se še spomniš, kaj smo počeli lani? Če se spomniš česa zelo zanimivega, povej o tem sošolcem in učiteljici. Letos začnemo vse dogodivščine tam, kjer smo jih pustili lani. Nič ne de, če se ne spomniš prav vsega, saj ti bo pomagal letošnji učbenik. Kako ga uporabljaš?

An

dr

e ja

M a tja ž

Ir e n a

Da

nic a

M ar

ta

R ik

o

Kratka pripoved ti pomaga razmišljati o poglavju, ki sledi.

Palček z velikim svinčnikom v roki pove, da je naloga v delovnem zvezku.

V desnem kotu okvirčka je zapisana zaporedna številka naloge.

Palček z žepno svetliko kaže naslov poglavja in številko strani, kjer najdeš še nekaj o tem. Poglej.

Zdaj vem — seveda veš!

Kadar se ne spomniš čisto dobro, hitro prebereš Zdaj vem in spet veš.

Če kake besede ne razumeš, poglej v rubriko Novi pojmi. Mogoče tam najdeš razlago.

Dobro je vedeti tudi kaj o varovanju zdravja. Da ti ne bodo o tem venomer pripovedovali le odrasli, si preberi Zdravstveni nasvet. Mogoče pa najdeš tudi kaj zanimivega.

Rubrika Zanimivosti je branje za vse radovednice in radovedneže. Zakaj?

Da boste še bolj radovedni in da boste o prebranem lahko pripovedovali tudi drugim.

4

NIT5_zacetne_strani_GI.indd 4

8.4.10 11:30

PODATKI podatki PODATKI ATKI poda podatkiPODATKI POD podatki podatki podatki podatki ODATKI podatki PODATKI TKI podatk datkiPODATKI podatki odatki PODATKI podatki ODATKI POD podatki PODATKIPODATKI podatki PODATKI podatki podatki podatki podatki podatki NIT5_2009_1del GI.indd 5

8.4.10 11:04

Kaj naredimo s podatki Ko sta leta 1969 prva dva človeka stopila na Luno, sem bila stara toliko kot ti. Takrat še nismo imeli televizorja, zato smo se zbirali pri sosedu. Spominjam se meglenih in nejasnih slik astronavtov, ki so se okorno premikali po nezanimivi pokrajini Lune. Spominjam se tudi velike dvorane, v kateri so sedeli možje in gledali vsak svojo televizijo. Vendar tam niso bile slike z Lune, ampak nekakšne vijuge, črte in številke.

To je bil komandni center, od koder so usmerjali vesoljski polet. Le kako? Kaj je bilo na slikah, ki so jih gledali? Prepričana sem bila, da so prav te slike zelo pomembne in da bi brez njih ne mogli opravljati svojega dela.

Tudi drugi strokovnjaki počnejo neverjetne in zanimive reči. Merijo na videz nepomembne reči, zapisujejo rezultate in rišejo nekakšne slike. Potem te slike pozorno pregledajo in povedo učene stavke o tem, kaj je mogoče videti na njih. Poznaš katerega od njih?

Prav gotovo. Vremenoslovci vsak dan merijo in zapišejo različne podatke. Kaj misliš, koliko podatkov zberejo v enem samem letu? Le kako se znajdejo v tej množici in poiščejo pravega, to je tistega, ki jih zanima ta hip? Na primer, koliko dežja je padlo letos spomladi v nekem kraju. Ali kako toplo je bilo Bohinjsko jezero lani konec avgusta. Naj ti pomagam.

Podatke uredijo in jih narišejo.

Tako lahko na eno samo sliko narišejo ogromno podatkov in kadar iščejo enega od njih, pogledajo na sliko in že ga imajo.

Tudi ti postajaš mali strokovnjak. Zato te vabim, da se naučiš nekaj teh spretnosti.

6

NIT5_2009_1del GI.indd 6

8.4.10 11:04

i Stopnišča in klanci Ana je sestavila štiri stopnišča.

Dobro si jih oglej in v delovni zvezek zapiši, kaj misliš, po čem so si stopnišča podobna in po čem se razlikujejo.

1

Svetlorjavo in rdeče stopnišče sta enaki.

Letvici, ki ju je Miha položil vzdolž stopnišča, sta vzporedni. To pomeni, da sta stopnišči enako strmi. strmi. Če bi po stopniščih hodil palček Plezalček in obakrat prehodil visoko. enako pot, bi po obeh prišel enako visoko

Letvici na rdečem in modrem stopnišču nista vzporedni.

Letvica na modrem stopnišču je bolj pokončna kot tista na rdečem stopnišču. Modro stopnišče je strmejše od rdečega. Palček, ki bi ga poslali po stopniščih navzgor, bi moral bolj dvigati noge, če bi hodil po modrem stopnišču, kot če bi hodil po rdečem stopnišču. Po obeh stopniščih bi prišel enako visoko. Višini modrega in rdečega stopnišča sta enaki.

7

NIT5_2009_1del GI.indd 7

8.4.10 11:04

Stopnišča in klanci Letvici na rdečem in zelenem stopnišču sta vzporedni, strmini stopnišč sta enaki. Palček Plezalček bi po rdečem stopnišču prišel višje, rdeče stopnišče je višje od zelenega.

Modro in zeleno stopnišče se razlikujeta po strmini in višini. Modro stopnišče je višje in strmejše od zelenega stopnišča.

Preizkusi se. Primerjaj stopnišča na fotografijah v delovnem zvezku in poskusi sestaviti različna stopnišča po navodilih.

Reši nalogi v delovnem zvezku.

2 3

Takih stopnišč v hišah ni. Modri del je strmejši od rdečega. To bi se čudil palček Plezalček, ko bi pri dnu hodil z velikimi koraki, pri vrhu pa z majhnimi!

8

NIT5_2009_1del GI.indd 8

8.4.10 11:04

Ana je iz letvic in klad sestavila klance.

V preglednici so zbrani opisi in fotografije.

Različna strmina

Oranžni in svetlorjavi klanec sta enaka.

Klanca sta enako visoka, rdeči klanec je strmejši od svetlorjavega.

Klanca sta enako strma, svetlorjavi je višji od rdečega.

Svetlorjavi klanec je višji in strmejši od oranžnega.

Različna višina

Enaka višina

Enaka strmina

Ana je sestavila drugačen klanec. Klanec ima dve različni strmini. Pri dnu je strmejši kot pri vrhu.

Preizkusi se. Primerjaj klance na fotografijah v DZ in poizkusi sestaviti različne klance po navodilih. Reši nalogi v delovnem zvezku.

4

Zdaj vem Stopnišča in klanci se razlikujejo med seboj po dveh lastnostih: po strmini in po višini. Strmina stopnišča se vzdolž stopnišča navadno ne spreminja, strmina klanca pa se vzdolž pobočja pogosto spreminja.

9

NIT5_2009_1del GI.indd 9

8.4.10 11:04

Histogrami, grafi in Naša Teja ima zelo rada kocke.

Ob dovolj velikem kupu kock lahko preživi vse popoldneve. Če jo pokličeš, te sploh ne sliši. Le kaj počne? Včasih jo prav potiho opazujem. Kar naprej nekaj ureja, primerja, sestavlja, včasih tudi podira in gradi znova. Svoj kup kock prav gotovo zelo dobro pozna. Kaj pa ti?

Kako lahko izveš kaj več o kupu kock?

Kocke lahko prešteješ. Iz njih narediš kupčke kock enake barve. Prešteješ, koliko kock je v vsakem kupčku.

Zapišeš in sestaviš preglednico. Potem kocke enakih barv zložiš v stolpiče, stolpiče postaviš drugega ob drugega, narišeš osi osi, jih opremiš, dodaš naslov in legendo. Nastal je histogram porazdelitve kock po barvi.

Porazdelitev kock po barvi

10

NIT5_2009_1del GI.indd 10

8.4.10 11:04

kola‹n iki Teja je kocke razvrstila na zobnike, kolesa, kocke, ploščice, paličice.

Tudi ti razvrsti svoje kocke na podoben način, preštej jih in v delovni zvezek nariši histogram.

Iz kock sestavi vozilo in ga preizkusi.

5 Še enkrat se preizkusi v risanju histogramov porazdelitve.

Reši nalogi iz delovnega 6 zvezka.

7

Otroci so preizkusili avtomobilček. Merili so razdaljo, ki jo je prevozil v določenem času. Podatke so zapisali v preglednico in jih prikazali z grafom.

Gibanje avtomobilčka Čas v sekundah 1 2 3 4

Razdalja v decimetrih 12 25 35 46

V prvih sekundi je avtomobilček opravil 12 dm dolgo pot. V drugi sekundi je opravil 13 dm dolgo pot, torej je v dveh sekundah prišel 25 dm daleč. V tretji sekundi je opravil 10 dm in v četrti sekundi 8 dm. Po treh sekundah je prišel 35 dm daleč, na koncu merjenja pa 46 dm daleč. Graf je kot nekakšno stopnišče. Širina stopnice pove, koliko časa je preteklo, višina pa, kolikšno pot je avtomobilček opravil v tem času.

Oglej si različne grafe v delovnem zvezku in reši nalogo.

8

Med svojimi igračami poišči avtomobilček. S sošolci naredite zbirko avtomobilčkov. Preskusite jih na dolgem, položnem klancu. Izberite najpočasnejšega in izmerite, kako se giblje.

Rezultate meritev in graf gibanja nariši v delovni zvezek.

9

11

NIT5_2009_1del GI.indd 11

8.4.10 11:04