Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk
Slovenščina za vsak dan
8
UČBENIK ZA SLOVENŠČINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE POSODOBLJENA IZDAJA
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
SZVD 8 UC 05.indd 1
10.2.25 10:34
Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk
Slovenščina za vsak dan 8 Učbenik za slovenščino v 8. razredu osnovne šole
Recenziji: mag. Mateja Hočevar Gregorič, Petra Prohart Ilustracije: Suzana Bricelj Oblikovni pregled: Gregor Inkret Fotografije: Istockphoto, Dreamstime, Fotodokumentacija Dela
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Za dovoljenje za objavo logotipov, naslovnic, fotografij, besedil in delov besedil se zahvaljujemo Šolskim razgledom, Založbi Mladinska knjiga, Studiu Marinšek & Marinšek, Razvojni agenciji Sotla, Zavodu ŠKL, družbi Si.mobil, trgovski znamki Tefal Slovenija, Mohorjevi družbi, Založbi Karantanija, Gei in ČZP Kmečki glas. Prva izdaja: 2007 © 2010 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane.
knjigarna.com swis721
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CMYK 10/100/90/0 Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
SZVD 8 UC 05.indd 2
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2) SLOVENŠČINA za vsak dan 8. Učbenik za slovenščino v 8. razredu osnovne šole / Nana Cajhen ... [et al.] ; [ilustracije Suzana Bricelj ; fotografije Istockphoto, Dreamstime]. - 4. izd. Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-271-016-3 1. Cajhen, Nana 249980416
10.2.25 10:34
Kazalo 1. Raziskujem, zato sprašujem Jezikovne družine Sleng Slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede
5 8 12 13
2. O Vas bi radi izvedeli ... Umetnostno in neumetnostno besedilo
15 19
3. Vse teče in se spreminja Subjektivno in objektivno besedilo Glagolski vid
21 26 27
4. Kupite, kupite, kupite! Zložena poved Podredno zložena poved Osebkov in predmetni odvisnik
30 35 36 40
5. Kako naj to naredim? Časovni, krajevni in načinovni odvisnik
42 45
6. Cvrtnik
51
7. Le zakaj je to nastalo? Vzročni, namerni in pogojni odvisnik Navajanje virov
56 60 65
8. Dober nasvet je vreden zlata Prevzete besede Dopustni odvisnik
66 70 73
9. Rada bi se Vam zahvalila Prilastkov odvisnik
76 80
10. Oh, ta gripa! Veznik
83 88
11. Izpolnite, prosim
91
knjigarna.com swis721
12. Tečem, skačem, tekmujem
13. Podatki, sami podatki! Raba vejice pri naštevanju v stolpcih 14. Mala, ne pa velika
SZVD 8 UC 05.indd 3
CMYK 10/100/90/0
95 100 106 107
10.2.25 10:34
Legenda branje
gledanje
poslušanje
govorno nastopanje
pogovarjanje
pisanje v zvezek
delo z računalnikom
naloge za višjo raven
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
SZVD 8 UC 05.indd 4
10.2.25 10:34
1
Raziskujem, zato sprašujem
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
SZVD 8 UC 05.indd 5
10.2.25 10:34
1
Raziskujem, zato sprašujem
1. Oglej si posnetek. 2. Kdo se je pogovarjal? Kdo je začel pogovor? Kako ga je začel? Kaj je prekinilo njun pogovor? Kako sta končala pogovor? 3. Katera trditev o posnetku je pravilna? a) Ves čas je govorila Nina, Peter pa jo je poslušal. b) Ko je govorila Nina, jo je Peter poslušal; ko pa je govoril Peter, ga je poslušala Nina. c) Ves čas je govoril Peter, Nina pa ga je poslušala. č) Peter in Nina sta govorila hkrati.
4. V svoj zvezek prepiši nepopolno besedilo in ga dopolni. Pogovarjanje je zelo pogosta človekova dejavnost. V njem sodelujeta najmanj dve osebi, ki se izmenjujeta v vlogi ___ in ___; zato ju imenujemo ___.
5. Katere trditve o pogovarjanju so pravilne? Kadar se pogovarjamo, a) uporabljamo samo besedni jezik. b) pozorno poslušamo sogovorca. c) smo vljudni do sogovorca. č) govorimo vsi hkrati. d) prekinjamo sogovorca. e) gledamo sogovorca v oči.
knjigarna.com swis721 6.
CMYK Še enkrat 10/100/90/0 si oglej Ninin in Petrov pogovor – med gledanjem bodi pozoren
predvsem na to, ali sta sogovorca upoštevala pravilne trditve iz prejšnje naloge. Po ogledu posnetka se s sošolci in sošolkami pogovorite o svojih ugotovitvah.
6
SZVD 8 UC 05.indd 6
10.2.25 10:34
Raziskujem, zato sprašujem
7. Čemu se je Peter začel pogovarjati z Nino? a) Da bi jo pripravil do tega, da bo naredila to, kar želi on. b) Da bi od nje nekaj izvedel. c) Da ne bi imela drugačnega mnenja kot on, temveč bi skupaj oblikovala skupno mnenje.
1
8. V svoj zvezek prepiši nepopolno besedilo in ga dopolni z besedami vprašanje, odgovor, pogajalni ali raziskovalni. Vedno se pogovarjamo z določenim namenom, npr. da bi od sogovorca kaj izvedeli, da bi z njim oblikovali skupno mnenje ipd. Kadar želimo od sogovorca kaj zvedeti, ga po tem vprašamo. ___ je po navadi več. Vsakemu ___ sledi ___. Pogovor, ki je sestavljen iz ___ in ___, je ___ pogovor.
9. Kdo je v posnetem pogovoru raziskoval: Nina ali Peter? Pojasni svoj odgovor. 10. Preberi zapisane pogovore.
1 – Dober dan, a imate jagode? – Nekaj jih pa res še imam. – So sveže? – Čisto sveže. Zjutraj pobrane. – Od kod pa so? – Z mojega vrta. – Že, že, mislil sem, iz katerega kraja. – Aja! Iz okolice Kopra.
2 – Jagode vam lahko pripeljem domov. – O, to bi bilo imenitno! Jutri bom doma dopoldne. – Joj, gospod, ne morem! Dopoldne tu prodajam. Lahko pridem popoldne. – Popoldne imam sestanek. Bolj bi mi ustrezalo zvečer. – Prav, okoli osmih. – Zmenjeno, ob osmih.
knjigarna.com swis721 3
– Jagode bi rad zamrznil. Kar te tukaj mi dajte. – Gospod, za zamrzovanje so boljše jagode ananas. – Ampak te so premajhne in pretrde. Tiste tam so večje in mehkejše. – Saj, saj ravno to: za skrinjo so boljše trše in manjše. Vsi jih hvalijo, kako dobre so. – A tako! No prav, pa mi dajte te.
CMYK 10/100/90/0
Kdo sta bila sogovorca v prvem pogovoru, kdo v drugem in kdo v tretjem? Kateri od teh je raziskovalni pogovor? Pojasni svoj odgovor.
SZVD 8 UC 05.indd 7
7
10.2.25 10:34
1
Raziskujem, zato sprašujem
11. V katerih družbenih vlogah sta bila Nina in Peter v posnetem pogovoru? a) Hči in oče. b) Učiteljica in učenec. c) Prijateljica in prijatelj. č) Novinarka in poslušalec. Ali sta bila v enakovrednem družbenem razmerju? Kako se to kaže v njunem pogovoru? Ali je pogovor med družbeno enakovrednima sogovorcema uraden ali neuraden? Katere vrste pa je pogovor med ravnateljem in učencem? Pojasni svoj odgovor. 12. S sošolcem ali sošolko bosta nastopila v raziskovalnem pogovoru. Najprej si določita družbeni vlogi in temo pogovora, nato se pripravita na pogovor. Po vsakem odigranem pogovoru se s sošolci in sošolkami pogovorite o tem, – ali je bil to res raziskovalni pogovor, – ali je bil pogovor uraden ali neuraden, – ali je bilo besedno izražanje sogovorcev ustrezno glede na njuno družbeno vlogo, – ali je bila nebesedna govorica sogovorcev ustrezna, – ali je bil pogovor zanimiv ipd. Vsako svojo ugotovitev tudi pojasnite. Po nastopu vseh dvojic izberite najboljšo in pojasnite svojo odločitev.
Jezikovne družine 1. Še enkrat si oglej posnetek. Med gledanjem/poslušanjem si na list papirja napiši, kdo vse se je udeležil tečaja italijanskega jezika v Firencah, od kod je prišel in katere narodnosti je.
knjigarna.com swis721
2. Katere narodnosti so bili udeleženci tečaja? Iz katerih držav so bili? Kateri jezik govori v teh državah večina prebivalcev?
3. Zakaj je Nina govorila s Hrvatico slovensko? Zakaj je Nemka govorila z Nizozemcem kar po nemško? Zakaj sta se Španki najlaže učili italijanščine? Zakaj je imel Madžar veliko težav pri učenju italijanščine?
CMYK 10/100/90/0
8
SZVD 8 UC 05.indd 8
10.2.25 10:34
Raziskujem, zato sprašujem
1
4. V svoj zvezek prepiši nepopolno besedilo in ga dopolni z besedo besedno ali jezikovno. Nekateri jeziki so si podobni/sorodni. Sorodni jeziki spadajo v isto ___ družino.
5. Oglej si zemljevid.
neindoevropski jeziki slovanski jeziki romanski jeziki germanski jeziki baltski jeziki keltski jeziki grški jezik albanski jezik
knjigarna.com swis721 Kaj zaznamujejo barve na zemljevidu? Poimenuj tri večje jezikovne družine v Evropi. 6.
CMYK 10/100/90/0 Kateri jeziki so iz iste jezikovne družine? madžarščina slovenščina nemščina italijanščina
SZVD 8 UC 05.indd 9
španščina francoščina latinščina
[Žtem]
Že tema? Ne, ne! Šele čez dve uri!
10.2.25 10:34
1
Raziskujem, zato sprašujem
7. V svoj zvezek prepiši imena držav in k vsakemu pripiši ime državnega jezika. (Piši s pisanimi črkami.) SLOVENIJA, ITALIJA, NEMČIJA, SLOVAŠKA, POLJSKA, RUSIJA, ČEŠKA, MAKEDONIJA, NIZOZEMSKA, SRBIJA, FRANCIJA, HRVAŠKA, PORTUGALSKA, ROMUNIJA, VELIKA BRITANIJA, UKRAJINA, DANSKA, BELORUSIJA, NORVEŠKA, ŠPANIJA, BOLGARIJA, ŠVEDSKA 8. Jezike iz prejšnje naloge uvrsti v germansko, romansko ali slovansko gaj si z zemljev vidom zemljevidom jezikovno družino. (Pomagaj v 5. nalogi.) Hej, Čehec! Evo, još jedan naš!
Ti spadaš k nam! Tam so Germani!
Hallo! Hans!
d slovenščina? l šči ? 9. V katero jezikovno družino spada 10. V svoj zvezek prepiši nepopolno besedilo in ga dopolni. Jeziki zaradi sorodnosti tvorijo ___ družine. Te so npr. germanska, romanska, slovanska … Slovenščina spada v ___ ___ družino.
11. Na desnem zemljevidu so z zeleno, rdečo in rumeno barvo označena področja, na katerih govorijo predvsem slovanske jezike. Poimenuj te slovanske jezike in za vsakega povej, v katero skupino slovanskih jezikov spada.
knjigarna.com swis721 zahodni vzhodni
slovanski jeziki
CMYK 10/100/90/0
južni
10
SZVD 8 UC 05.indd 10
10.2.25 10:34
Raziskujem, zato sprašujem
12. Katera trditev je pravilna? a) Slovenščina je zahodni slovanski jezik. b) Slovenščina je južni slovanski jezik. c) Slovenščina je vzhodni slovanski jezik
1
13. Slovensko besedo noč primerjaj s tujimi besedami. portugalsko
hrvaško
madžarsko
angleško
italijansko
nemško
noite
noć
éj
night
notte
die Nacht
Kaj si ugotovil? 14. V svoj zvezek prepiši tiste tuje besede, ki so podobne slovenski. Iz katerih jezikov so? Kaj lahko sklepamo na podlagi te njihove podobnosti? a) Da imajo skupnega prednika. b) Da nimajo skupnega prednika. 15. V svoj zvezek prepiši nepopolno poved in jo dopolni z besedo različnega ali skupnega.
Nekatere sorodnosti v današnjih evropskih jezikih pričajo, da izvira večina evropskih jezikov iz ___ prajezika, ki se imenuje indoevropščina. Brother!
Bruder!
knjigarna.com swis721
16. Katera beseda iz 13. naloge pa je popolnoma drugačna od slovenske? Iz katerega jezika je? Ali tudi ta jezik izvira iz indoevropščine? 17. Imenuj še kateri neindoevropski jezik. (Lahko si pomagaš z zemljevidom v 6. nalogi.)
CMYK 10/100/90/0
11
SZVD 8 UC 05.indd 11
10.2.25 10:34