http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612710712

VSI UČENCI SO LAHKO USPEŠNI

UČITELJEVA ORODJA

Preizkušeni nasveti in zamisli za učinkovito poučevanje

Napotki za delo z učenci s posebnimi potrebami

knjigarna.com swis721 K ATA R I N A K E S I Č

CMYK D10/100/90/0 IMIC premagovanje težav

1

Katarina Kesič Dimic

Vsi učenci so lahko uspešni Napotki za delo z učenci s posebnimi potrebami Uredila: Nina Jeklič Strokovni pregled: dr. Marjan Blažič in dr. Marija Kavkler Jezikovni pregled: Sabina Tamše Fotografije: Dreamstime, iStockphoto, Shutterstock

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

© Založba Rokus Klett, d. o. o. 2010. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

knjigarna.com swis721

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 376

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

2

premagovanje težav

CMYK 10/100/90/0

KESIČ Dimic, Katarina Vsi učenci so lahko uspešni : napotki za delo z učenci s posebnimi potrebami / Katarina Kesič Dimic. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010. - (Zbirka Učiteljeva orodja) ISBN 978-961-271-071-2 251908864 DN100303

Za vse tiste, ki dopuščajo, da svet ni vedno samo okrogel.

knjigarna.com swis721 »… skozi stoletja se je pokazalo, da biti drugačen sicer pomeni stati na robu, a tudi, da boš zagotovo prispeval nekaj izvirnega, koristnega in osupljivega svoji kulturi.«

CMYK 10/100/90/0

Clarissa Pinkola Estes (Ženske, ki tečejo z volkovi)

premagovanje težav

3

Seznam kratic AS CP DS DSP MAS MDR OPP PP PPPU ROŠ SM SMA VIZ ZRSŠ ZUOPP

Aspergerjev sindrom cerebralna paraliza Downov sindrom dodatna strokovna pomoč motnje avtističnega spektra motnje v duševnem razvoju otroci s posebnimi potrebami posebne potrebe primanjkljaji na posameznih področjih učenja redna osnovna šola selektivni mutizem spinalna mišična atrofija vzgoja in izobraževanje Zavod Republike Slovenije za šolstvo Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 4

premagovanje težav

Rada bi, da bi me razumeli in videli moj svet Uvodi so pogosto suhoparni in dolgočasni. Ko prebiram knjige, jih prav zaradi tega pogosto izpustim. Naj to knjigo odpre zgodba mladostnice, ki bi bila prav gotovo lahko resnična in v kateri bo prav vsak od vas prepoznal kako Sabino, Tjašo, Matevža

… skratka nekega učenca, ki bo morda povod, da te knjige ne boste takoj izpustili iz rok. Če bi ji uspelo umiriti misli, bi nam to dekle prav gotovo povedalo naslednjo zgodbo.

Lahko mi rečete Lara, Maša, Zala, Manca … kar koli … Kmalu bom stara 15 let in hodim v 9. razred.

Ko sem bila majhna, me je bilo vsega v šoli strah.

No, tudi danes je še podobno. A takrat me je bilo tako zelo strah, da sem se bala hoditi po dolgih hodnikih, zato sem se z eno roko vedno dotikala stene ali ograje. To mi je nekako dajalo občutek varnosti.

Rodila sem se kot drugorojena hči v čisto povprečni družini. A jaz žal nisem čisto povprečna. Sem drugačna, navzven sicer ne, navznoter pa kar precej. Tega se močno zaveda moja družina, saj jim povzročam kar nekaj težav. Ko sem odraščala, sem jim porajala mnoga vprašanja, saj je moj razvoj potekal popolnoma drugače kot pri moji dve leti starejši sestri. Bila sem nerodna, veliko sem padala po tleh, gibanja nisem preveč marala. Težko sem se zamotila z igro, komplicirala sem pri hrani …

Staršema je kmalu postalo jasno, da z mano ni vse tako, kot sta si želela pred mojim prihodom na ta svet. Bila pa sem zelo ljubka deklica. Imela sem temne, skoraj črne lase in kristalno modre oči.

Luštna, simpatična … Vsi so me imeli radi, vsi so me ogovarjali in se mi nasmihali. Za razliko od danes, ko me nihče ne mara. Vsaj meni se tako zdi.

Mami in ati sta prave težave okusila, ko sem začela hoditi v šolo. Svetovali so jima, naj me vpišeta na osnovno šolo s prilagojenim programom, a si je mami premislila in mi dala možnost poskusiti na redni osnovni šoli. Danes ne vem, ali je bila to moja največja sreča ali največja smola.

Tako kot vzgojiteljica je tudi učiteljica hitro opazila, da sem drugačna od drugih. Predvsem sanjava, počasna in prestrašena. A to bi še šlo. Huje je bilo, ko smo začeli z računanjem in s plezanjem

po drogovih in vrveh. Tam bi tudi slepcu postalo jasno, da odstopam.

Računati nisem znala. Vsa števila so se vrtela okoli mene kot vrtiljak. Ko smo preštevali kocke, so se mi vsi kupčki zdeli enako veliki. Bolj zanimivo je bilo, če sem gledala skozi okno in se zasanjala. Nisem si uspela zapomniti računov in na pamet računati do 20. Vse sem štela na prste. No, v resnici to delam še danes. Učiteljica mi je prepovedala računati na prste. Pa sem jih dala pod mizo. Poštevanko sem še nekako usvojila, a računanje do 100 …, to je bilo pa hujše kot kitajske pismenke. Še danes se spomnim, da smo v 3. razredu sedeli na stolčkih v krogu in ustno računali do sto. 56 + 38, 82 – 25 …, vse samo ustno. Še pisno mi ni šlo, kaj šele ustno. Cel krog me je bilo strah, ko pa je učiteljica prišla do mene, računa od strahu sploh nisem slišala, kaj šele, da bi ga izračunala. Tudi če bi mi ga napisala na tablo, ne bi znala izračunati. Takrat sem na srečo spoznala šolsko specialno pedagoginjo, ki me je naučila določenih skrivnosti enostavnega računanja, ki ga uporabljam še danes. Še vedno vse izračunam pisno, pa še tu se pogosto zmotim.

Ves čas sem takšna, malce raztresena. Moja peresnica je katastrofa. Nikoli nimam radirke, šilčka ali šestila. Edini kemik, ki ga premorem, piše ali slabo ali je že do konca zdelan. Tiste tri barvice so polomljene, čisto neuporabne, rdeče pisalo vedno pozabim doma. Torba je polna zmečkanih delovnih listov, za katere nikoli ne vem, kam spadajo. Pozabljam doma, pozabljam v šoli in se ne morem spomniti, kje sem kaj pozabila. Vem, da se sliši čudno, a res ne vem. Mobitela raje nimam več, ker sem vedno izgubila kak del ali sim kartico.

Po šoli hodim sama, vrstniki me pogosto

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

premagovanje težav

5

zasmehujejo, jaz pa se jih bojim. Še vedno imam temne lase in čudovite modre oči, a sem sama in osamljena. Moje sošolke imajo že fante, hodijo na zmenke, jaz pa doma le sanjam o tem. Nimam nobene prijateljice, nihče me nikoli ne povabi na obisk. Če v šoli manjkam, imam vedno težave s prepisovanjem snovi.

Zdi se mi, da me tudi učitelji ne razumejo prav dobro. Sem tiha, boječa in ne povzročam težav, zato me pustijo na miru. Mogoče se jim celo smilim, a to mi ni všeč. Rada bi, da bi me razumeli in videli moj svet. Moj svet, v katerem je vse narobe. Svet, ko vsi tiho rešujejo preizkuse, mene pa moti ura,

ki tiktaka na steni. Svet, kjer me moti šumenje prižganega računalnika ali parfum od učiteljice.

Svet, ki ne razume, da sem čustveno bitje, skoraj odraslo dekle in ne več deklica, s katero se želijo pogovarjati. Žalostna sem skoraj vsak dan. Premišljujem, kako bo na valeti, kaj mi bodo rekle sošolke, s kom bom sedela na avtobusu, kdo me bo vzel v skupino na športnem dnevu in ali se bom sploh lahko kdaj poročila. Vsi ti strahovi, vse to premišljevanje mi preprečuje, da bi se v šoli lahko skoncentrirala. Ta svet res ne razume, kaj vse lahko v sebi nosi lepa deklica z modrimi očmi.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 6

premagovanje težav

Zakonodajni vidik izobraževanja učencev s posebnimi potrebami Pri naši vzgoji je samo po sebi umevno, da velikokrat najprej spodrežemo korenine, potem pa skušamo po umetni poti nadomestiti njihove naravne funkcije. Tako npr. zaviramo otrokovo radovednost (nekaterih stvari se ne sprašuje), pozneje pa, ko bo naravna želja po učenju izginila, mu bomo pri šolskih težavah ponujali dopolnilni pouk. –(Miller 1993: 107)

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 premagovanje težav

7

Oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja ter usmerjanje otrok (mladostnikov) s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP) ureja Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju ZUOPP).

ZUOPP kot otroke s posebnimi potrebami1 opredeli sledeče (2. člen): otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci s čustvenimi in z vedenjskimi motnjami.

Glede na vzgojno-izobraževalne potrebe otrok iz naštetih skupin se predvidevajo naslednje oblike vzgojno-izobraževalnih (v nadaljevanju VIZ) programov (5. člen): program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (v nadaljevanju DSP), prilagojeni programi za predšolske otroke, izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in DSP, prilagojeni izobraževalni programi, posebni programi VIZ, vzgojni programi.

V pričujoči knjigi se bomo najbolj posvetili skupini učencev, ki se izobražujejo po programih s prilagojenim izvajanjem in DSP; ti programi morajo OPP zagotavljati možnost pridobitve enakovrednega izobrazbenega standarda, kot ga zagotavljajo izobraževalni programi osnovnošolskega, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja (ZUOPP, 6. člen).

Tako ZUOPP določa (7. člen), da se otrokom s posebnimi potrebami v prilagojenih programih z dodatno strokovno pomočjo glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja (ovire ali motnje) lahko prilagodi: organizacija pouka, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje,

časovna razporeditev pouka, zagotovi dodatna strokovna pomoč.

Zdaj pa si na kratko poglejmo, kakšna je pot do usmeritve učenca v program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo.

Ker so si učenci zelo različni, obstajajo v naših osnovnih šolah različni načini pomoči, ki skušajo približati učno snov vsakemu posamezniku.

Prvo in najbolj odgovorno vlogo nosi seveda učenčev razrednik oziroma učitelj, ki vodi pouk. Vsak učitelj se zaveda različnosti med posameznimi učenci, zato skuša znotraj svojega pouka vpeljati različne načine podajanja snovi.

Večinoma je učenčev učitelj tudi prvi, ki opazi, če ima učenec težave pri učnem procesu. Svoja opažanja prenese na druge učitelje, tudi učitelje v podaljšanem bivanju (varstvu), ki učencu pomagajo pri domači nalogi in samostojnem učenju.

Dopolnilni pouk Če so težave bolj očitne (kar se prične odražati tudi na otrokovih ocenah), učitelj povabi učenca k dopolnilnemu pouku (za posamezni predmet).

Dopolnilni pouk je namenjen poglobljeni razlagi učne snovi in reševanju osnovnih nalog, ki večinoma pokrivajo zahteve za minimalne standarde znanja. Dopolnilni pouk praviloma poteka v skupini.

Dodatna individualna in skupinska pomoč Če učenec kljub rednemu obiskovanju dopolnilnega pouka ni uspešen in učitelji opažajo, da ima bolj kompleksne težave pri učenju, se povežejo s šolsko svetovalno službo. V takem primeru so v šolo povabljeni tudi učenčevi starši. Če ima učenec specifične težave pri učenju, zaradi katerih potrebuje več prilagoditev metod in oblik poučevanja, je vključen k dodatni individualni in skupinski pomoči. Ta oblika pomoči je že bolj osredotočena na posebne potrebe učenca, poteka individualno ali v majhnih skupinah (po dva ali trije učenci, ki imajo podobne težave). V sklopu te pomoči se natančneje diagnosticira učenčeve primanjkljaje in močna področja.

Potem pomoč največkrat poteka v obliki

knjigarna.com swis721

1

CMYK 10/100/90/0 V času pisanja tega dela poteka prenova ZUOPP-a.

Velik poudarek se namenja manj stigmatizirajočim poimenovanjem otrok s posebnimi potrebami.

8

premagovanje težav

korekcijskih vaj pri začetnem branju (tehnike za vezano branje, razumevanje prebranega …) in pisanju (grafomotorika, drža pisala, igre za povezavo glasov s črkami, različne igre s črkami in glasovi …) ter računanju (pomoč z različnimi konkretnimi didaktičnimi pomagali, orientacija, usvajanje pojma števila …).

Pri starejših učencih so te ure namenjene obdelovanju določenih besedil, učenju izdelave miselnih vzorcev in izpiskov ter motiviranju.

Pred vključitvijo učenca k takšni pomoči je potrebno s tem seznaniti učenčeve starše in pridobiti njihovo soglasje.

Dodatna strokovna pomoč Če je kljub daljši vključenosti učenca v dodatno individualno in skupinsko pomoč razvidno, da bi učenec potreboval več prilagoditev in večji obseg pomoči, lahko starši sprožijo zahtevo za uvedbo postopka za usmerjanje. Pogosto šola sama obvesti starše in predlaga takšno usmeritev (po ZUOPP-u). Če šola meni, da je usmeritev potrebna, starši pa ne vložijo zahteve za usmeritev, lahko sama odda predlog za uvedbo postopka.

Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami vodi Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ). ZRSŠ glede na predlog za uvedbo postopka zbere vse potrebne informacije (poročilo o otroku, pogovor s starši, mnenje strokovne komisije, morebitni drugi podatki) in presodi, če je usmeritev potrebna. O tem obvesti tudi starše. Če se postopek nadaljuje, se na podlagi strokovnega mnenja komisije in drugih zbranih informacij izda odločba o usmeritvi.

V odločbi je določeno (ZUOPP, 24. člen) naslednje: program vzgoje in izobraževanja; ustanova, kjer se bo otrok izobraževal; datum vključitve v šolo; trajanje usmeritve – rok preverjanja ustreznosti usmeritve; obseg in vrsta izvajanja dodatne strokovne pomoči (DSP); morebitni posebni pripomočki; spremljevalec gibalno oviranemu učencu; morebitno zmanjšanje števila otrok v razredu glede na normative.

Program prilagojenega izvajanja z dodatno strokovno pomočjo Ko ZRSŠ izda otroku odločbo o usmerjenosti v program s prilagojenim izvajanjem in DSP, v njej natančno opredeli število ur DSP in izvajalca (izvajalce) pomoči ter morebitne pripomočke (npr. računalo, povečevalne lupe …) (ZUOPP, 8.–10. člen).

DSP lahko poteka v dveh oblikah, in sicer kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj ali kot učna pomoč. Prvo in drugo obliko pomoči na naših osnovnih šolah večinoma izvajajo specialni pedagogi – defektologi in socialni pedagogi.

Drugo obliko – učno pomoč – lahko izvajajo tudi predmetni učitelji za posamezen predmet, če je tako določeno z odločbo (predvsem za učence v tretji triadi in nadaljnjem izobraževanju). DSP lahko poteka individualno izven oddelka ali v oddelku.

Po prejemu odločbe mora šola v roku 30 dni izdelati individualiziran program. Program pripravi strokovna skupina (razrednik, izvajalci DSP, svetovalna služba), ki jo imenuje ravnatelj šole. Pri pripravi individualiziranega programa naj sodelujejo tudi učenčevi starši.

Individualiziran program zajema predvsem: opis učenčevega funkcioniranja, njegova močna in šibka področja; oblike in prilagoditve pouka; preverjanja in ocenjevanja znanja; načine izvajanja DSP; prilagoditve; organizacijske zadeve in cilje, ki jih bo strokovna skupina lahko preverila med šolskim letom in na koncu šolskega leta.

Individualiziran program je dokument, ki se oblikuje le za enega učenca in je glede na ZUOPP obvezen.

Po preteku odločbe mora strokovna skupina na ZRSŠ poslati poročilo o učencu. Na podlagi tega poročila in mnenja komisije za usmerjanje lahko ZRSŠ usmeritev potrdi (in podaljša veljavnost odločbe) ali morebitno neustrezno usmeritev spremeni.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

premagovanje težav

9

Učenci z motnjami v duševnem razvoju

knjigarna.com swis721

Mislim, kljub temu, da je Tommy majhen, v resnici ni takšen mali fantek. Ljudi merimo na več načinov, ne le po velikosti.

(Neuringer Levy 2008: 18)

CMYK 10/100/90/0 10

premagovanje težav

Vsebina Uvod: Rada bi, da bi me razumeli in videli moj svet . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Zakonodajni vidik izobraževanja učencev s posebnimi potrebami . . . . . . . 7 Dopolnilni pouk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Dodatna individualna in skupinska pomoč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Dodatna strokovna pomoč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Učenci z motnjami v duševnem razvoju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Downov sindrom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Slepi in slabovidni učenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Kaj je pomembno pri delu s slepimi in slabovidnimi učenci? . . . . . . . . . . . 15 Gluhi in naglušni učenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Gluhota in naglušnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 V šoli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Učenci z govorno-jezikovnimi motnjami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Najpogostejše govorno-jezikovne motnje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Kaj moramo vedeti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Selektivni mutizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Gibalno ovirani učenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Prilagoditve za gibalno ovirane učence . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Cerebralna paraliza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Spinalna mišična atrofija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Poškodbe glave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Dolgotrajno bolni učenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Motnje hranjenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Učenci z epilepsijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja . . . . . . . . . . . . . 41 Disleksija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Diskalkulija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Dispraksija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 ADHD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Učenci s čustvenimi in z vedenjskimi motnjami . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Tipični vedenjski znaki otrok s čustvenimi in z vedenjskimi motnjami . . . . . 61 Kako naj postopa učitelj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Učenci z motnjami avtističnega spektra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Avtizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Aspergerjev sindrom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

premagovanje težav

93

Nasveti za delo z učenci z motnjami avtističnega spektra . . . . . . . . . . . . . 67 Nadarjeni učenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Nadarjeni otroci v predšolskem obdobju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Znaki nadarjenosti v prvi triadi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Druge lastnosti v kasnejših obdobjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Prilagoditve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Splošne prilagoditve pouka za učence s posebnimi potrebami . . . . . . . . . . 72 (Ne)strpnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Starši učencev s posebnimi potrebami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Reakcije staršev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Stigmatizirani starši . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 Zaključek: Srečen sem, ker je ob meni stalo nekaj oseb, ki so verjele vame . . . 86 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Priporočena literatura v slovenskem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 94

premagovanje težav

Fotografije Naslovnica: SHT/Benis Arapovic; str. 7: IST/aantozak; str. 10: IST/EVAfotografie; str. 14: SHT/gudak; str.

17: SHT/Piotr Marcinski; str. 20: SHT/Varina and Jay Patel; str. 24: IST/lisafx; str. 33: IST/canadian; str. 39: DRM/Glaucomx; str. 56: IST/gemenacom; str. 59: SHT/Tramper; str. 64: SHT/Sarah Cates; str. 67: IST/ RonBailey; str. 71: SHT/Forster Forest; str. 76: IST/alvar.

DRM – Dreamstime; IST – iStockphoto; SHT – Shutterstock Primeri pisnih izdelkov učencev (str. 42, 47, 50, 53 in 69) so vzeti iz avtoričinega osebnega arhiva.

Katarina Kesič Dimic

Vsi učenci so lahko uspešni

Napotki za delo z učenci s posebnimi potrebami Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet

knjigarna.com swis721

Oblikovanje: Aleš Pučnik Oblikovna izvedba in prelom: David Guček Oblikovni pregled: Grega Inkret Tisk: Schwarz, d. o. o.

1. izdaja Naklada: 1.500 izvodov Ljubljana, 2010 96

premagovanje težav

CMYK 10/100/90/0