9789612711177

a. co m ar n jig kn NSIB 8 berilo 2015 notranjost.indd 1

6. 07. 15 12.37

Dr. Milena Mileva Blažić, dr. Blanka Bošnjak, dr. Jakob J. Kenda, dr. Peter Svetina, dr. Alenka Žbogar in mag. Marija Žveglič

Novi svet iz besed 8 Berilo za 8. razred osnovne šole Uredila: Dubravka Berc Prah

Ilustracije: Zoran Smiljanić

a. co m

Didaktična zasnova berila: dr. Boža Krakar Vogel Strokovni pregled: mag. Nataša Špolad Manfreda, Anita Dernovšek

Fotografije: Fotodokumentacija Dela, Arhiv Založbe Rokus Klett, Dreamstime, Narodna in univerzitetna knjižnica/Digitalna knjižnica Slovenije, Getty Images, Diomedia

ar n

Jezikovni pregled: mag. Nataša Koražija Bibliografijo pripravila: Tjaša Škrinjar

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Berilo Novi svet iz besed 8 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 198. seji dne 21. 3. 2019 s sklepom št. 613-1/2019/98 potrdil kot učbenik za slovenščino – književnost v 8. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2012). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821-82(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00

NOVI svet iz besed 8 : [berilo za 8. razred osnovne šole] / [sestavili] Milena Mileva Blažić ... [et al.] ; [ilustracije Zoran Smiljanić ; fotografije Fotodokumentacija Dela ... [et al.] ; bibliografijo pripravila Tjaša Škrinjar]. - 1. izd., 3. ponatis. Ljubljana : Rokus Klett, 2019

Brezplačni telefon: 080 1990 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

ISBN 978-961-271-117-7 1. Blažič, Milena COBISS.SI-ID 300935680

NSIB 8 berilo 2019 notranjost.indd 2

23/07/2019 09:05

a. co m ar n jig

kn

Milena Mileva Blažić, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Alenka Žbogar in Marija Žveglič

NSIB 8 berilo 2015 notranjost.indd 3

8 6. 07. 15 12.37

Kazalo Svetovna književnost po letu 1950

a. co m

Zlata Filipović, Zlatin dnevnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Louis Sachar, Zeleno jezero . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Gaby Schuster, Velika ljubezen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Philip Pullman, Severni sij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Robert Swindells, Na hladnem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Ray Douglas Bradbury, Marsovske kronike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Slovenska književnost po letu 1950

kn

jig

ar n

Lucija Stupica, Pismo Hermanu Potočniku Noordungu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Taja Kramberger, Prebavne težave hišnega predpražnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Peter Svetina, Manjša smola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Janez Menart, Stara pesem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Vinko Möderndorfer, Cesta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 Desa Muck, Hči Lune . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Boris A. Novak, Pravice otrok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Ace Mermolja, Deček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46 Milan Jesih, Pomisli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Josip Murn Aleksandrov, Sneg. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Miha Avanzo, Kako napišeš pesmico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Marko Kravos, Beseda ni konj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Niko Grafenauer, Življenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54 Tone Partljič, Moj ata, socialistični kulak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Saša Vegri, Kdaj in zakaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Gregor Strniša, Deklica s ptico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Marjan Rožanc, Pravljica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Dane Zajc, Barbare. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Janez Menart, Paž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Franček Rudolf, Kam je mama šla? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Marjan Tomšič, Črno sonce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Vladimir Kavčič, Vaška komanda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Tone Pavček, Tožba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Branka Jurca, Ko zorijo jagode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

Svetovna književnost 19. in prve polovice 20. stoletja

John Ronald Reuel Tolkien, Hobit (ali tja in spet nazaj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Jaroslav Hašek, Kako sem si kuhal jajce v mehko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Rudyard Kipling, Lovska pesem sionijskega krdela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Branislav Nušić, Sumljiva oseba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Andrew Lang, Kako so izdrli meč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

NSIB 8 berilo 2015 notranjost.indd 4

6. 07. 15 12.37

106 108 110 114 118

a. co m

Jules Verne, Petnajstletni kapitan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Lev Nikolajevič Tolstoj, Starejši brat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Harriet Beecher Stowe, Koča strica Toma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Nikolaj Vasiljevič Gogolj, Revizor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Aleksander Sergejevič Puškin, Pravljica o carju Saltanu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Slovenska književnost 19. in prve polovice 20. stoletja

ar n

Miško Kranjec, Otroci, čigavi ste? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Srečko Kosovel, Jesen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Srečko Kosovel, Kons: Mačka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Anton Aškerc, Najlepši dan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Anton Aškerc, Kronanje v Zagrebu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Janko Kersnik, Mačkova očeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ivan Tavčar, Visoška kronika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ivan Tavčar, Holekova Nežika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Josip Jurčič, Jurij Kozjak, slovenski janičar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Simon Jenko, Po slovesu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

France Prešeren, Povodni mož . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Andrej Rozman - Roza, Urška . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

France Prešeren, Uvod h Krstu pri Savici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

France Prešeren, Apel in čevljar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

122 126 128 130 132 136 140 144 148 152 154 157 158 162

Starejša svetovna književnost

jig

Jean - Baptiste Poquelin Molière, Sganarel ali namišljeni rogonosec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Miguel de Cervantes Saavedra, Don Kihot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ljudska (nemška), Pesem o Nibelungih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ljudska (španska), Zakleta kraljična. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ovid, Orfej in Evridika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

166 168 170 172 174

Starejša slovenska književnost

kn

Valentin Vodnik, Dramilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Anton Tomaž Linhart, Županova Micka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ljudska, Kresnice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ljudska, Spevaj nama, Katica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ljudska, Védomci. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

178 180 182 184 186

Kazalo literarnovednih pojmov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188 Bibliografija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190

NSIB 8 berilo 2015 notranjost.indd 5

6. 07. 15 12.37

kn

jig

ar n

(Robert Swindells, Na hladnem)

a. co m

Čez nekaj časa je rekla: »Si že dolgo v Londonu?« Ne da bi jo pogledal, sem prikimal. »Kako dolgo?« »Leto, leto in pol,« sem se zlagal.

No, mislil sem si: »Čez pet minut bo tako ali tako vstala in odšla. Nikoli več je ne bom videl.«

6 NSIB 8 berilo 2015 notranjost.indd 6

6. 07. 15 12.37

a. co m

ar n

Svetovna književnost

kn

jig

[ po letu 1950 ]

7 NSIB 8 berilo 2015 notranjost.indd 7

6. 07. 15 12.37

Zlata Filipović

Dejavnosti pred branjem

• Ste tudi vi kdaj pisali dnevnik? Kaj pa blog? Imate morda profil na katerem od družabnih omrežij?

• S sošolci se pogovorite o temah, ki jih obravnavate v svojih spletnih dnevnikih.

Ponedeljek, 2. september 1991 Za mano je dolgo vroče poletje in počitniški dnevi brez vseh skrbi. Začenja se novo šolsko leto. Zdaj hodim v šesti razred. Komaj čakam, da vidim sošolke, da bomo spet skupaj v šoli in po pouku. Nekaterih nisem videla, odkar je zadnjič zazvonil šolski zvonec. Veselim se, da se bomo spet pogovarjale o šoli, o majhnih težavah in velikih radostih.

Spet stara družba – Mirna, Bojana, Marijana, Ivana, Maša, Azra, Minela, Nadža in jaz.

kn

jig

ar n

Zlata Filipović (1980) je do l. 1993 živela v Sarajevu, glavnem mestu Bosne in Hercegovine. Še ne enajstletna je pričela pisati dnevnik. V njem je pisala o sebi, svojih prijateljih in prijateljicah, o sošolcih, urah klavirja, MTV (Music Television) …, pa tudi o bombardiranju, pomanjkanju vode in hrane, o skrivanju v kleti, o smrti, ki je nenehno grozila …

Leta 1993 je Zlatini družini uspelo zapustiti oblegano Sarajevo. S starši in bratom je nekaj časa živela v Parizu, kjer je ponovno začela obiskovati šolo.

Diplomirala je na Oxfordu. Živi in dela v Dublinu na Irskem.

a. co m

Zlatin dnevnik

Torek, 10. september 1991 Prejšnji teden smo si priskrbele knjige, zvezke in druge šolske potrebščine. Pripovedovale smo si o počitnicah na morju, v hribih, na deželi, v tujini.

Veliko smo si imele povedati, saj nobena izmed nas počitnic ni preživela doma. Četrtek, 19. september 1991 Spet se je začela glasbena šola. Dvakrat na teden imam ure klavirja in teorijo. Nadaljeval se bo tudi tečaj tenisa. Zdaj sem v skupini starejših pionirk. Ob sredah se učim angleško pri teti Miki, ob četrtkih pa hodim k pevskemu zboru. Nikjer ne smem manjkati. In še šest ur pouka na dan, razen ob petkih. No ja, bom že kako preživela …

Petek, 27. september 1991 Iz šole sem se vrnila kar utrujena. Bil je naporen teden. Jutri je sobota in zjutraj bom lahko spala, kolikor se mi bo ljubilo. ŽIVELA SOBOTA! Jutri zvečer sem »zasedena«. Ivana Varunek bo praznovala rojstni dan. Danes sem dobila vabilo. Kako je bilo, bom povedala naslednjič …

8 NSIB 8 berilo 2015 notranjost.indd 8

6. 07. 15 12.37

a. co m

Zlatin dnevnik je nastajal v času, ko je v Sarajevu, Zlatinem rojstnem mestu, bila vojna. Anna Frank je svoj dnevnik (pisala ga je v obliki pisem, ki jih je začenjala z Draga Kitty!) pisala med 2. svetovno vojno, ko se je z družino skrivala pred gestapom.

Med letoma 1942–1944 je tudi slovenski deček, takrat 12-letni Slavko Preložnik iz Celja, zaprt v otroškem taborišču v Nemčiji, pisal dnevnik z naslovom Od takrat, ko so mi odpeljali ata.

Nedelja, 29. september 1991 Ura je enajst. Ivanin rojstni dan je v resnici danes, praznovala pa ga je včeraj. Bilo je super. Jedli smo rogljičke, čips in sendviče, najboljša od vsega pa je bila torta. Na zabavo so bili povabljeni vsi, punce in fantje. Imeli smo tekmovanje v plesu, zmagala pa sem jaz. Za nagrado sem dobila majhno skrinjico za nakit. Skratka, prima rojstni dan.

Sarajevo

jig

ar n

Nedelja, 6. oktober 1991 Na MTV sem gledala ameriški TOP-20. Potem pa sem pozabila, kdo je na katerem mestu lestvice.

Danes je super dan, ker sem jedla PICO »štirje letni časi« s šunko, sirom, paradižniki in šampinjoni. Prav dobra je bila. Z očkom sva jo jedla v Galiji (to je picerija na vogalu naše ulice). Pica je bila kriva, da sem čisto pozabila na TOP-20.

Vse sem se naučila in jutri grem lahko v šolo ČISTO BREZ SKRBI. Nobene nevarnosti ni, da bi dobila slabo oceno. Pravzaprav bi morala dobiti kakšno dobro, ker sem ves konec tedna ponavljala učno snov. Niti v park se nisem šla igrat s prijateljicami. Te dni je vreme zelo lepo, zato se velikokrat igramo »zbijanje muh«, se klatimo naokrog in klepetamo. Skratka, imamo se lepo.

kn

Sobota, 19. oktober 1991 Včerajšnji dan je bil prav zoprn. Pripravljali smo se, da bomo šli za konec tedna na Jahorino (ki je najlepša gora na svetu). Ko sem se vrnila iz šole, je mama jokala, očka pa je imel na sebi uniformo. Ko mi je povedal, da je bil vpoklican v rezervno policijsko enoto, sem v grlu začutila vozel. V solzah sem se stisnila k njemu in ga prosila, naj ostane doma in naj nikar ne odhaja. Rekel mi je, da je to njegova dolžnost. Odšel je in z mamo sva ostali sami. Mama je kar naprej jokala. Telefonirala je prijateljem in sorodnikom.

Vsi so takoj prišli na obisk (Slobo, Doda, Keka, mamin brat Braco, teta Melica in ne vem, kdo še). Tolažili so naju in nama ponujali pomoč. Keka me je odpeljala k sebi domov, da bi prespala pri Martini in Mateju. Ko sem se danes zjutraj zbudila, mi je povedala, da se ni zgodilo nič hudega in da bo očka čez dva dni že doma.

Vrnila sem se domov. Teta Melica je pri nas. Pravi, da bo vse v redu. Očka bi se moral vrniti pojutrišnjem. Hvala bogu!

Jahorina

Stvarna pojasnila gestapo – tajna policija v nacistični Nemčiji pionirka – članica pionirske organizacije; ta je bila ustanovljena med drugo svetovno vojno, njeni člani so bili osnovnošolci; organiazcija je prenehala obstajati po razpadu SFRJ

9 NSIB 8 berilo 2015 notranjost.indd 9

6. 07. 15 12.37

Torek, 22. oktober 1991 Pravijo, da je vse v redu. Očka se je vrnil včeraj, točno na svoj rojstni dan.

Pojutrišnjem bo moral spet nazaj in tako bo tudi vnaprej. Vsak drugi dan mora biti deset ur na straži. Nekako se bomo morali navaditi na to. Saj ne bo dolgo trajalo. Pojma nimam, kaj vse to pomeni. V Hercegovino so prišli nekakšni rezervisti iz Črne gore. Zakaj? Kaj bodo počeli tam? Vse to je po­ litika, jaz pa o politiki prav nič ne vem. Ali se bodo, po Sloveniji in Hrvaški, vihre vojne razbesnele tudi v Bosni in Hercegovini? Ne, to ni mogoče.

a. co m

Torek, 5. november 1991 Vrnila sem se s pevskih vaj. Čisto brez glasu sem. Ampak, poslušaj, kak­ šno novico imam. Zborovodja je rekel, da bomo imeli kmalu koncert. Peli bomo Nabucco, Ave Maria, Kad ja podjoh na Bentbašu, Tebi pojem in Himno radosti. To so prekrasne pesmi.

kn

jig

ar n

Četrtek, 14. november 1991 Očka ni več rezervist. Hura! Za konec tedna bomo šli lahko na Jahorino in v Crnotino. Samo če ne bo težav z bencinom, ki ga je zadnje čase težko dobiti. Očka mora velikokrat čakati v vrsti na črpalki ali pa gre po bencin kam v okolico Sarajeva. Pogosto se vrne s praznim tankom.

Z Bokico smo poslali paket Srdjanu. Prek radijskih zvez smo izvedeli, da so brez hrane in vode. Srdjan je zamenjal steklenico viskija za pet litrov vode. Stvari, kot so jajce, jabolko, krompir, so za prebivalce Dubrovnika samo še prazne besede.

Vojna na Hrvaškem, vojna v Dubrovniku, rezervisti v Hercegovini. Očka in mama kar naprej gledata poročila. Zelo sta zaskrbljena. Mama vedno joka, kadar gleda grozne prizore na televiziji. S prijatelji se veliko pogovar­ jajo o politiki. Politika, kaj je to? Pojma nimam. Pa tudi zanima me ne pre­ več. Pravkar sem gledala nadaljevanko Polnočni klici.

10 NSIB 8 berilo 2016 notranjost.indd 10

15/07/16 10:16

Ponedeljek, 30. marec 1992 Hej, dnevnik, veš, o čem premišljujem? Če je Ana Frank svoj dnevnik poimenovala Kitty, zakaj se ne bi tudi jaz spomnila kakšnega imena zate? Na primer: ASFALTINA ŠEFIKA ŠEVALA

PIDŽAMETA HIKMETA MIMMY

dota

Sarajevski predor Sarajevski ratni tunel je predor, je med trii ki npolletnim obleganjem mesta za m noge Saraje včane pome življenjsko nil povezavo s sv etom.

Zgradili so ga v šestih mesecih in ročno (brez strojev) izp od steze letališča Bu tmir, pod n ogami vojak Združenih ov narodov in le 50 m vstr od položaje a n v vojske Re publike Srbske. Pre dor je pove zoval dva položaja bo sanske arm ade (Dobrin in Butmir), jo zato so ga na kratko imenovali k ar Tunel D–B . Predor je bil velika sk rivnost, za katero pa so vsi vedeli. V uradnih pog ovorih med bosansko a rmado in m o d ri mi čeladam so ga imeno i vali kar pre d o r, ki ga ni, vojska Rep ublike Srbsk e pa ga je s preusmerja njem toka re ke Željeznic poskušala p e otopiti in ta k o onemogočit dotok hran i e, goriva, č asopisov, zdravil in o rožja v mest o. Predor je bil dolg oko li 720 m in visok okoli 1,50 m. Pot iz Sarajeva je trajala okoli 20 min ut (sključe n a drža!), pot nazaj (v Sarajevo) p a tudi po 40 minut, sa j so ljudje na hrbtu no vreče s pre sili potrebnimi zalogami.

Danes je oh ranjeno le še približno 20 m predo ra, ostali d el se je zasu l.

(Povzeto po Wikipedii)

(Odlomek)

ar n

a. co m

Ali kako drugače?

Premišljujem, premišljujem …

Odločila sem se! Ime ti bo MIMMY. Pa začniva.

Dear Mimmy, v šoli bo kmalu konec trimesečja. Vsi se pripravljamo na kontrolke in izpraševanje. Jutri bo v Skenderiji koncert. Profesorica, ki bi morala iti z nami, nam je rekla, naj ne gremo, ker bo tam najmanj 10.000 ljudi, pardon, otrok.

Lahko bi nas kdo ugrabil za talce ali pa nastavil bombo (?!). Tudi mama pravi, naj raje ne grem. Torej prav, ne bom šla.

Ne, saj ne more biti res! Veš, kdo je zmagal na tekmovanju za Evrovizijo?

EXTRA NENA!!!

Ne upam si ti povedati, kaj je rekla teta Melica: pri frizerju je slišala, da se bo v soboto, 4. aprila 1992, zgodil BUM-BUM, BENG-BENG na Sarajevo.

Ali z drugimi besedami: bombardirali ga bodo.

Rada te imam, Zlata.

Misel, anek

Prevod: Marjeta Gostinčar Cerar

Dejavnosti po branju

kn

jig

1. Kaj mislite, zakaj je enajstletna deklica Zlata začela pisati dnevnik?

2. Kako se začne njen dnevnik? O čem piše v prvem dnevniškem zapisu?

3. Zakaj se je odločila, da bo dnevnik pisala v obliki pisem?

4. Kateri dogodki so predstavljeni v dnevniških zapisih v odlomku? Kako Zlata razmišlja o njih?

5. Zlata v svojem dnevniku prepleta teme iz vsakodnevnega življenja z vojno tematiko. Kako si to razlagate?

6. V čem se razlikujeta dnevnik in dnevniški roman? (Pomagajte si z berilom Novi svet iz besed 7.) Presodite, ali je Zlatin dnevnik dnevniški roman; svojo presojo utemeljite.

(Medijska) ustvarjalnica

• Izmislite si duhovito ime za svoj dnevnik ali blog.

• Napišite nekaj strani svojega dnevnika ali e-dnevnika.

• Napišite (ali narišite) razmišljanje z naslovom Facebook — med zasebnim in javnim, med dnevnikom in klepetalnico.

11 NSIB 8 berilo 2015 notranjost.indd 11

6. 07. 15 12.37

Louis Sachar

a. co m

Zeleno jezero Dejavnosti pred branjem

—1— Ob koloniji Zeleno jezero ni jezera. Včasih je bilo. Včasih je bilo na tem mestu največje jezero v Teksasu. Tega je že več kot sto let. Zdaj je tam samo suha, prazna pustinja.

Ob jezeru je stalo mesto z istim imenom. Ko se je jezero posušilo, so prebivalci zapustili mesto in propadlo je.

Na suhem jezerskem dnu je zdaj poleti v senci okoli petintrideset stopinj. A senco je treba najprej najti. Kar ni lahko.

Rastlinja ni. Le na vzhodnem robu »jezera« rasteta dva hrasta. Med njima je razpeta viseča mreža, za njima stoji brunarica.

Fantom je prepovedano leči v visečo mrežo. Mreža je nadzorničina. Senca je nadzorničina.

Na »jezeru« si klopotače in škorpijoni senco poiščejo pod skalami in v luknjah, ki jih izkopljejo fantje.

Glede klopotač in škorpijonov si velja zapomniti tole: če jih ne boš nadlegoval, tudi oni ne bodo tebe.

Po navadi.

To, da te piči škorpijon ali klopotača, ni najhujše, kar se ti lahko zgodi.

Zaradi tega ne boš umrl.

Po navadi.

Včasih se kateri izmed fantov nalašč pusti pičiti škorpijonu ali celo manjši klopotači. Potem lahko dan ali dva okreva v šotoru in mu ni treba kopati lukenj.

Nihče pa si ne želi, da bi ga ugriznil kuščar pegavec. To je najhujše, kar se ti lahko zgodi. Umrl boš. Počasi in v hudih mukah.

Vedno. Če te ugrizne kuščar pegavec, se lahko mirno odpraviš v senco hrastov in ležeš v visečo mrežo.

Nihče ti ne more storiti ničesar več.

kn

jig

ar n

Louis Sachar (1954), pravnik, zdaj pa poklicni pisatelj, je eden najvidnejših in najbolj priljubljenih sodobnih ameriških romanopiscev za mlade.

Med najmlajšimi bralci je zaslovel že s serijo Pocestnih zgodb iz pricestne šole (1978, 1995) in nizom kratkih proznih del o Marwinu Redpostu (1992, 1993). Njegovo najpomembnejše delo je nedvomno roman Zeleno jezero (1998), za katerega je prejel celo vrsto odmevnih nagrad. V slovenščino je poleg tega romana prevedeno še njegovo nadaljevanje Korak za korakom (2006).

• Kaj vse pomeni beseda kolonija? Kako danes rečemo organiziranemu preživljanju počitnic otrok in mladine?

—2— Bralec se verjetno sprašuje: »Zakaj bi kdo hodil v kolonijo Zeleno jezero?« Večina fantov, ki so tam, ni imela izbire. Kolonija Zeleno jezero je kazenska kolonija za hudobne fante.

12 NSIB 8 berilo 2015 notranjost.indd 12

6. 07. 15 12.37

Roman Zeleno jezero govori o Stanleyju Yelnatsu, fantu, ki so ga po krivici obtožili zločina in ga poslali v kazensko kolonijo. Prebrali boste prvo, drugo, četrto in osmo poglavje romana. Prvi dve nam povesta, zakaj se je Stanley odločil, da gre raje v kolonijo kot v zapor, in kakšne so razmere na Zelenem jezeru, četrto poglavje pripoveduje o Stanleyjevem prihodu v kolonijo, osmo pa opisuje kuščarje pegavce.

a. co m

Če takšnega fanta prisiliš, da vsak dan v najhujši pripeki izkoplje luknjo, ga boš spremenil v dobrega fanta.

Tako menijo nekateri.

Stanley Yelnats je lahko izbiral. Sodnik ga je vprašal: »Greš v zapor ali v kolonijo Zeleno jezero?« Pri Yelnatsovih so bili revni, v Ameriki pa hodijo v kolonije samo otroci iz bogatih družin. Stanley še nikoli ni bil v koloniji.

Stvarna pojasnila

kolonija – organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine Teksas – država v ZDA pustinja – puščava

klopotača – izjemno strupena kača Severne Amerike, ki ima na koncu repa roževinasto ropotuljo

škorpijon – pajkovec z želom na zadku, ki se konča s škarjastimi pipalkami; nekatere vrste škorpijonov so smrtno nevarne

kn

jig

ar n

—4— Ko je paznik Stanleyu odklenil lisice in je ta vstal, se mu je nekoliko zavrtelo. Vozili so se celih osem ur. »Hvala za vožnjo,« se je zahvalil vozniku, preden se je spustil po stopnicah iz avtobusa.

Usta je imel popolnoma suha, grlo pa hrapavo. Stopil je na trda, izsušena tla. Kjer so se mu prej v zapestje zarezovale lisice, so se zdaj pojavile kapljice potu.

Pokrajina je bila pusta in prazna. V bližini je stalo nekaj zanemarjenih stavb in šotorov. Nekoliko vstran je v senci dveh visokih dreves počivala brunarica. Drevesi sta bili edini rastlini daleč naokrog. V koloniji Zeleno jezero ni rasel niti plevel.

Paznik ga je odpeljal do manjše stavbe. Na tabli, ki je stala pred njo, je pisalo: VSTOPATE V KOLONIJO ZELENO JEZERO, KAZENSKO KOLONIJO ZA MLADOLETNE PRESTOPNIKE. Z manjšimi črkami pa je bilo temu dodano, da so po kazenskem zakoniku Teksasa v Koloniji prepovedani razstrelivo, orožje, mamila in alkohol.

Ko je Stanley to prebral, si ni mogel kaj, da si ne bi po tihem zamrmral: »To pa težko verjamem.«

www.svetizbesed.com

NSIB 8 berilo 2015 notranjost.indd 13

13 6. 07. 15 12.37