9789612712389

a. co m ar n

jig

Anita Mirjanić

kn

Družba smo mi 5

DSM 5 UC 2012 notranjost.indd 1

6/13/12 10:07 AM

Anita Mirjanić

Družba smo mi 5 UČBENIK

a. co m

ZA DRUŽBO V PETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Uredili: Nina Jeklič, mag. Jelka Razpotnik Strokovni pregled: dr. Tatjana Resnik Planinc, Nataša Sedej, mag. Marjeta Šifrer, dr. Sabina Ž. Žnidaršič Jezikovni pregled: Špela Ašenberger, Sabina Tamše Ilustracije: Nina Lovišček, Marko Kočevar Fotografije: arhiv Založbe Rokus Klett, Shutterstock ... (natančen seznam na koncu knjige) Zemljevidi: Monde Neuf d. o. o., Janez Kotar s. p.

Direktor produkcije: Klemen Fedran

ar n

Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet

Oblikovanje: Jasna Karnar Oblikovna izvedba in prelom: Janez Kotar s. p.

Tisk: Grafostil, d. o. o.

2. izdaja: 1. ponatis Naklada: 3.000 izvodov

jig

Ljubljana 2013

Učbenik Družba smo mi 5 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 131. seji, dne 15. 4. 2010, s sklepom št. 6130-1/2010/86, potrdil kot učbenik za družbo v 5. razredu osnovne šole.

Učbenik Družba smo mi 5 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 145. seji dne 20.10. 2011 s sklepom št. 6130-1/2011/99 potrdil kot učbenik za družbo v 5. razredu osnovne šole.

kn

© Založba Rokus Klett, Ljubljana 2010. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(497.4)(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

DSM 5 UC 2013 notranjost.indd 2

MIRJANIĆ, Anita Družba smo mi 5. [Učbenik za družbo v petem razredu osnovne šole] / Anita Mirjanić ; [ilustracije Nina Lovišček, Marko Kočevar ; fotografije arhiv založbe Rokus Klett ... [et al.] ; zemljevidi Monde Neuf, Janez Kotar]. - 2. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013 ISBN 978-961-271-238-9 268116224

18. 07. 13 08:38

a. co m

1 2 3 4 5

DRUŽBA SMO MI Ljudje smo različni ........................................................... 4 Ljudje se radi družimo ..................................................... 6 Kako rešujemo spore ....................................................... 8 Preselili smo se ............................................................. 10 Bogastvo in revščina v naši družbi................................. 12 KAKO SE ORIENTIRAMO 1 Sestavni deli zemljevida ................................................. 14 2 Upodabljanje površja na zemljevidu .............................. 16 3 Kje na zemljevidu najdemo Slovenijo ............................ 18

ar n

kn

jig

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

PREDSTAVIM VAM POKRAJINE V SLOVENIJI Moja domača pokrajina .................................................. 20 Naravne značilnosti in enote Slovenije .......................... 22 Alpske pokrajine ............................................................ 24 Predalpske pokrajine ..................................................... 26 Ljubljanska kotlina ......................................................... 28 Obpanonske pokrajine ................................................... 30 Dinarskokraške pokrajine ............................................. 32 Kraški pojavi ................................................................... 34 Obsredozemske pokrajine ............................................. 36 Gospodarske dejavnosti v Sloveniji nekoč ..................... 38 Bogastvo Slovenije ......................................................... 40 Slovenska kulturna dediščina........................................ 42

1 2 3 4 5

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

NEKOČ JE BILO … NA SLOVENSKEM OZEMLJU Čas, ki je minil ................................................................ 44 Sledovi preteklosti ......................................................... 46 Ljudje v prazgodovini...................................................... 48 Ljudje v starem veku ...................................................... 50 Ljudje v srednjem veku .................................................. 52 Ljudje v novem veku ....................................................... 54 Napredek v novem veku ................................................. 56 Ljudje v moderni dobi in tehnični napredek .................. 58 Veliki dogodki v moderni dobi ........................................ 60 Vloga prometa ................................................................ 62

PREDSTAVIM VAM REPUBLIKO SLOVENIJO Država Republika Slovenija ........................................... 64 Organiziranost Republike Slovenije............................... 66 Slovenci v zamejstvu in po svetu.................................... 68 Slovenija v Evropski uniji................................................ 70 Slovenija in svetovna skupnost ...................................... 72

DSM 5 UC 2012 notranjost.indd 3

6/13/12 10:07 AM

1 Ljudje smo različni

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` narodna pripadnost, ` veroizpoved, ` kulturne razlike, ` socialne in družbene razlike, ` brezposelnost, ` predsodek.

a. co m

Ljudje se razlikujemo po spolu, starosti, verski in narodni pripadnosti … Različni smo, ker živimo v različnih okoljih in različnih družinah.

Spoznala sem prijateljico Lejlo iz Turčije, ki vedno nosi naglavno ruto.

Izvedela sem, da na njeni šoli deklice in dečki obiskujejo ločene razrede. Veš, Lejla je muslimanka.

Ali veš, da muslimani živijo tudi v Sloveniji?

Razlike med ljudmi

jig

ar n

Vsak človek je nekaj posebnega. Če pogledamo naokoli, lahko opazimo, da smo si zelo različni. Razlikujemo se po spolu, po zunanjem videzu, po starosti, po načinu oblačenja …

Ljudje se razlikujemo tudi po narodni pripadnosti. Vsak narod goji svojo kulturo, kar pomeni, da govori svoj jezik, goji svoje navade in vero. Pripadniki istega naroda so zgodovinsko in kulturno povezani. V Sloveniji živijo poleg Slovencev tudi pripadniki drugih narodov: Italijani, Madžari, Romi, Bošnjaki, Srbi, Hrvati, Črnogorci, Albanci in drugi.

Prebivalci Slovenije se torej razlikujemo po pripadnosti različnim narodom, zato pravimo, da med nami obstajajo kulturne razlike. Pripadniki različnih narodov imajo na primer različne načine pozdravljanja in praznovanja praznikov, ki so si med seboj tudi lahko različni. Pripadniki različnih narodov izpovedujejo različne veroizpovedi (versko prepričanje), ki so drugačne od katoliške vere, najbolj razširjene veroizpovedi v Sloveniji.

Ljudje se med seboj razlikujemo tudi po spolni usmerjenosti.

Ena od človekovih pravic je tudi ta, da si vsak lahko svobodno izbere partnerja. Nekatere države dopuščajo poroke med dvema moškima ali med dvema ženskama.

kn

V Slovenijo se zaradi zaposlitve priseljuje vse več pripadnikov različnih ras, ki prihajajo iz drugih celin (na primer iz Afrike in Azije). Rasa je skupnost ljudi z nekaterimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo (na primer barva kože).

!

Na svetu živi veliko različnih narodov. Pripadnike drugih narodov in veroizpovedi ter njihove navade moramo spoštovati, saj nas kulturne razlike bogatijo.

4

DSM 5 UC 2012 notranjost.indd 4

6/13/12 10:07 AM

Socialne razlike

V naši družbi obstajajo socialne razlike. Višja izobrazba lahko ljudem pomaga, da pridobijo bolje plačani poklic ali večjo pomembnost v družbi.

jig

!

ar n

a. co m

Med ljudmi obstajajo tudi razlike v premoženju in pomembnosti v družbi. Takšne razlike imenujemo socialne razlike.

Ljudje opravljajo različne poklice, za katere prejemajo različno visoko plačilo. Nekateri poklici so zelo dobro plačani. Velikokrat je to povezano z ugledom poklica v družbi ali izobraženostjo zaposlenih. Človek, ki opravlja takšen poklic, si lahko kupi mnoge dobrine.

Vendar vsi ljudje za svoje delo ne prejemajo visokih plačil, zato v naši družbi obstajajo razlike v premoženju. Ljudem višja izobrazba lahko pomaga, da pridobijo bolje plačani poklic ali večjo pomembnost v družbi.

V naši družbi je tudi veliko ljudi, ki so izgubili zaposlitev.

Pravimo, da so brezposelni. Ker nimajo dohodkov, se soočajo z revščino, saj nimajo denarja za nakup hrane, plačilo stanovanjskih stroškov, nakup obleke in drugih dobrin.

PONOVI 1. Opiši nekaj kulturnih razlik v slovenski družbi.

2. Opiši socialne razlike v slovenski družbi.

3. Opiši, kako poskrbimo za ljudi, ki so telesno drugačni od večine.

Družbene razlike

RAZMISLI 1. Ali imajo vsi ljudje pravico, da gojijo svojo kulturo?

Odgovor utemelji.

2. Pomisli, ali bi tvoja družina ohranjala svoj jezik in kulturo, če bi se preselili v drugo državo.

KAJ JE TO? Narod – skupnost ljudi, ki živi na določenem ozemlju in jo povezujejo skupni jezik, kultura in zgodovina Veroizpoved – verska pripadnost Invalidnost – izguba nekaterih čutov, delov telesa ali telesnih funkcij, kot so zmožnost hoditi, videti ali slišati

kn

V naši družbi obstajajo tudi družbene razlike. Danes še posebej opozarjamo na pravice invalidov, bolnih in drugače kakor koli prizadetih ljudi. Tako imajo invalidi posebne parkirne prostore, sedeže na vlaku ali avtobusu, posebno urejene toaletne prostore in prirejene avtomobile. Pločniki in dostopi v stavbe bi morali biti oblikovani tako, da omogočajo invalidom dostop z invalidskim vozičkom.

Mnogi ljudje imajo do ljudi, ki so drugačni, odklonilen odnos. O njih imajo slabo mnenje prav zaradi njihove drugačnosti. Takšen odnos imenujemo predsodek.

!

Mnogi ljudje v naši družbi se soočajo s socialnimi problemi. Družba jim je dolžna pomagati in jim omogočiti dostojno življenje.

Na avtobusih mestnega potniškega prometa v Ljubljani je poseben prostor namenjen invalidom.

5

DSM 5 UC 2012 notranjost.indd 5

6/13/12 10:07 AM

2 Ljudje se radi družimo

Moja babica pa je članica Društva upokojencev. Zelo rada se druži s člani tega društva, saj imajo skupne interese.

Zelo rad imam šport, še posebno nogomet, zato sem član nogometnega društva.

Ljudje sodelujemo med seboj

Človek je družbeno bitje, kar pomeni, da se z drugimi ljudmi rad druži. Druženje je ena pomembnejših stvari v življenju, saj omogoča izmenjavo idej, sprejemanje odločitev, načrtovanje življenja.

Ker bi ljudje kot posamezniki težko živeli, potrebujemo drug drugega. Povezujejo nas hobiji, želje ali interesi, zato med seboj sodelujemo. V Sloveniji delujejo številne skupine, v katerih se ljudje družijo zaradi skupnega interesa, na primer pevski zbori, športni klubi, kulturna društva, društva proti mučenju živali, društva tabornikov in skavtov …

jig

ar n

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` interes, ` obvezno druženje, ` prostovoljnost, ` solidarnost, ` begunec.

a. co m

Ljudje se radi družimo, užimo povezujemo, sodelujemo in si med seboj pomagamo.

!

Ker nas povezujejo skupni interesi, se ljudje med seboj družimo.

kn

Različne oblike druženja med ljudmi

Člane društva tabornikov in skavtov združuje veselje do življenja v naravi.

Ko spoznajo vsebino in se preizkusijo v zanimivih dejavnostih v naravi, svečano obljubijo sebi in prijateljem, da si bodo prizadevali postati dobri ljudje.

Ljudje veliko časa preživimo skupaj v druženju, vendar se naša druženja razlikujejo. Nekatera druženja so obvezna (imenujemo jih obvezna druženja), druga ne. Včasih se družimo s sorodniki, prijatelji ali sošolci, drugič z ljudmi, ki jih komaj poznamo. Nekatera druženja so organizirana, druga se zgodijo spontano, brez načrtov.

Druženja, ki so obvezna, običajno predpiše država. Na primer, vsi otroci morajo obiskovati šolo. V nekatera druženja pa se ljudje vključijo prostovoljno. Tako se lahko učenci prostovoljno odločijo za obiskovanje interesnih dejavnosti.

To pomeni, da se sami odločijo, da bodo sodelovali v neki skupini, ker v njej lahko uresničijo svoje potrebe ali interese.

6

DSM 5 UC 2012 notranjost.indd 6

6/13/12 10:07 AM

Vsi ljudje čutimo pripadnost neki skupini (družini, prijateljem, društvu, državi), v okviru katere lahko uresničimo svoje potrebe, želje in interese.

ar n

!

a. co m

Prostovoljno delo pomeni, da ljudje v zameno za svoje delo v prostovoljni skupini ne zahtevajo denarnega plačila ali nagrade. Prostovoljno delo na primer opravljamo, ko pomagamo sošolcem pri domači nalogi, starejšim občanom v domu za starejše ali zavrženim živalim … V Sloveniji delujejo številna dobrodelna društva, ki brezplačno pomagajo ljudem.

PONOVI 1. Kaj pomeni, da imamo ljudje skupne interese?

2. Opiši, kako razumeš prostovoljno delo.

3. Zakaj je pomembno, da si ljudje med seboj pomagamo?

Mladi prostovoljno in z veseljem pomagamo starejšim.

RAZMISLI Si se že kdaj znašel/znašla v situaciji, ko si potreboval/a pomoč? Kdo ti je ponudil pomoč? Komu si v svojem življenju ti pomagal/a?

KAJ JE TO? Človekoljubnost – pripravljenost pomagati ljudem Dobrodelnost – opravljanje dobrih del, s katerimi pomagamo ljudem

Ljudje si med seboj pomagamo

kn

jig

Skoraj vsak dan smo v situaciji, ko potrebujemo pomoč oziroma nas nekdo prosi zanjo. To se nam dogaja doma, v šoli, med prijatelji, med znanci v domačem kraju. Kadar pride v nekem kraju do naravne nesreče, pogosto priskočijo na pomoč prostovoljci. Prostovoljno delo je zelo pomembno, saj krepi solidarnost in povezanost med ljudmi.

Mnogi ljudje se soočajo s socialnimi stiskami. Kadar nudimo pomoč ljudem v stiski, pravimo, da smo solidarni. Čutimo njihovo stisko in jim pomagamo, na primer odstopimo svojo obleko, žepnino ali predmete, ki jih ne uporabljamo več.

Zaradi vojne in drugih razlogov morajo mnogi ljudje zapustiti svoje domove in se preseliti v drugo državo. Take ljudi imenujemo begunci. Med njimi je tudi veliko otrok. Begunci potrebujejo pomoč in podporo.

!

Ko ljudi prizadenejo naravne nesreče, jim državne ustanove, sorodniki, prijatelji, znanci in prostovoljci priskočijo na pomoč.

Vsak dan potrebujemo pomoč ali nas kdo drug prosi zanjo. Ko pomagamo ljudem v stiski, izkazujemo svojo človekoljubnost.

7

DSM 5 UC 2012 notranjost.indd 7

6/13/12 10:07 AM

3 Kako rešujemo spore Kar misli si, ti palček. Če se me dotakneš, te mahnem na nos.

a. co m

Kadar pride do sporov med ljudmi, jih skušamo rešiti nenasilno.

Tako sem jezen nate, najraje bi te kar zbutal.

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` mediacija, ` varuh človekovih pravic, ` zakoni, ` ustava, ` sodišče.

Prosim, nehajta.

Skušajmo se pogovoriti.

Zagotovo najdemo rešitev brez pesti in žaljivk.

Spore rešujemo nenasilno

jig

ar n

Med ljudmi zaradi nerazumevanja ali nesprejemanja mnenj drugih nastajajo spori in nesoglasja. Mnogi ljudje se pri reševanju spora zatečejo k nasilju. Vzrokov za nasilje je več, na primer izkazovanje moči nad šibkejšimi, alkohol, zasvojenost. Nasilje se lahko izvaja tudi preko interneta in po mobilnem telefonu.

Vsaka oblika nasilja je nedopustna, zato jo moramo ustaviti in se nasilju upreti. Najprej se skušamo z osebo, s katero smo v sporu, pogovoriti. Proces, pri katerem posredujemo pri udeležencih spora in nastalo situacijo rešujemo na miren in strpen način, imenujemo mediacija. Mediacija temelji na pogovoru, poslušanju drugega, upoštevanju želja in potreb ter iskanju skupne rešitve, ki bo zadovoljila obe strani.

Mediacija poteka ob navzočnosti nepristranskega posrednika (imenujemo ga mediator). Na naših šolah se v zadnjem času vse bolj uveljavlja usposabljanje učencev za izvajanje mediacije. Če nasilja ne moremo ustaviti sami, poiščemo pomoč. Če smo žrtve nasilja v šoli, je dobro, da o tem obvestimo učitelja, svetovalno službo ali ravnatelja. Če smo žrtve nasilja izven šole, nam lahko pomagajo starši, učitelji, policisti, zdravniki ali varuh človekovih pravic.

kn

Z znakom Varna točka so označeni prostori, kamor se lahko zatečejo otroci, če se znajdejo v kakršni koli težavi.

!

Vsako nasilje je nedopustno in ga moramo ustaviti. Na miren način spor rešujemo z mediacijo. Če nasilja ne moremo ustaviti sami, poiščemo pomoč.

8

DSM 5 UC 2012 notranjost.indd 8

6/13/12 10:07 AM

Varuh človekovih pravic

!

a. co m

Vsako nasilje, telesno ali psihično, pomeni kršenje človekovih pravic, kajti vsi ljudje imajo kljub drugačnosti zagotovljene pravice, ki jih imenujemo človekove pravice. Vsak človek ima pravico do veroizpovedi, izobraževanja, lastnega mnenja in izražanja … Odrasli morajo spoštovati tudi pravice otrok.

Da se človekove pravice v Sloveniji spoštujejo, skrbi varuh človekovih pravic.

PONOVI 1. Kako boš ravnal, če bo kdo nad teboj izvajal nasilje?

2. Kakšno delo opravlja varuh človekovih pravic?

3. Zakaj potrebujemo sodišča?

Varuh človekovih pravic pomaga, da se človekove pravice ne kršijo.

RAZMISLI Pojasni, v čem je pomen ustave.

KAJ JE TO? Sodišče – organ, ki razsoja, kaj je po zakonu prav in kaj ne

Reševanje sporov in zakoni v Sloveniji

Samostojna Slovenija je svojo prvo ustavo dobila leta 1991.

kn

jig

ar n

Vsi ljudje moramo spoštovati veljavne pravne predpise, ki jih zapiše država. Imenujejo se zakoni. Določajo, kako se kaznujejo kršitve človekovih pravic.

Vsi zakoni pa so podrejeni ustavi. V ustavi so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino.

Kadar se ljudje v sporu ne morejo sami sporazumeti, se obrnejo na sodišča. Tam po določenem postopku ter na podlagi zakonov in dokazov odločijo o rešitvi. V zadnjem času se tudi na sodiščih vse bolj uveljavlja mediacija. Mediator pomaga sprtima stranema doseči sporazum. Cilj mediacije na sodišču je, da se s pomočjo mediatorja najde rešitev spora, s katero sta zadovoljni obe stranki.

!

Kadar se ljudje v sporu ne morejo sami sporazumeti, se obrnejo na sodišča. V zadnjem času se tudi na sodiščih vse bolj uveljavlja mediacija.

Če smo žrtve nasilja, se lahko po pomoč obrnemo tudi na TOM – telefon za otroke in mladostnike.

9

DSM 5 UC 2012 notranjost.indd 9

6/13/12 10:07 AM

4 Preselili smo se Ljudje se pogosto selijo.

Nekateri se “selijo” vsak dan v službo. Mlade družine se velikokrat preselijo v novo stanovanje. Selitve so običajne v življenju ljudi.

Ja, res je. Pred nekaj dnevi smo se preselili. Prej smo živeli v stolpnici v mestu, zdaj pa imamo hišo na vasi.

a. co m

Oho, ti si pa nov v naši vasi.

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` stalna selitev, ` dnevne selitve, ` začasna selitev.

Stalna in začasna selitev

kn

jig

ar n

Ljudje se odselijo v drug kraj zaradi različnih vzrokov, na primer zaradi poroke, šolanja, zaposlitve, nakupa stanovanja ...

Kadar se odselimo za dlje časa, rečemo, da gre za stalno selitev. Prebivalci Slovenije se zaradi službe ali šolanja selijo v druge države Evropske unije. Selitve povzročajo spremembe v krajih, saj spreminjajo sestavo prebivalstva določenega kraja, na primer starost prebivalcev, narodnostno pripadnost …

Veliko ljudi ne želi za stalno zapustiti svojega kraja. Ker pa v njem nimajo možnosti šolanja ali opravljanja poklica, se vsak dan v šolo ali na delo vozijo v druge kraje. Temu rečemo dnevne selitve. Zaradi številčnosti dnevnih selitev, ki potekajo v glavnem po cestah, so na mestnih vpadnicah v jutranjih in popoldanskih urah pogosto zastoji.

Nekateri dijaki ali študentje delovni teden preživijo v dijaških ali študentskih domovih v kraju šolanja, nato pa se ob koncu tedna vrnejo v domači kraj. Kadar bivamo v drugem kraju več dni skupaj, pravimo temu začasna selitev.

!

Zaradi dnevnih selitev prihaja na cestah pogosto do zastojev.

Ljudje se odselijo v drugi kraj zaradi različnih vzrokov, na primer zaradi poroke, šolanja, zaposlitve, nakupa stanovanja. Poznamo stalne, dnevne in začasne selitve.

10

DSM 5 UC 2012 notranjost.indd 10

6/13/12 10:07 AM