KEMIJA
razlage in vaje za boljše ocene v OSMEM razredu Polona Mežnar
8
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
DN110597 ZZV kem 8 2012 notranjost.indd 1
26.4.12 9:21
Zbirka Znam za več
KEMIJA 8
Razlage in vaje za boljše ocene v osmem razredu
Avtor: mag. Polona Mežnar Urednik: mag. Vesna Pahor Strokovni pregled: prof. dr. Primož Šegedin Lektoriranje: Tjaša Škrinjar Ilustracije: Marta Bartolj, Matej de Cecco Fotografije: Shutterstock, Photo Science Library
Vse knjige Založbe Rokus Klett in dodatna gradiva dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2012). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
knjigarna.com swis721
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
DN110597 ZZV kem 8 2012 notranjost.indd 2
CMYK 10/100/90/0
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 54(075.2)(076.2) MEŽNAR, Polona, 1966Znam za več. Kemija 8 : razlage in vaje za boljše ocene v osmem razredu / Polona Mežnar ; [ilustracije Marta Bartolj, Matej De Cecco ; fotografije Shutterstock, Photo Science Library]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2012. - (Zbirka Znam za več) ISBN 978-961-271-240-2 261551872 DN110597
26.4.12 9:21
Dragi osmošolec, draga osmošolka! V tvojem šolskem urniku se je letos prvič, kot samostojni predmet, pojavila kemija. Nekaj osnovnih kemijskih vsebin si spoznal/-a že pri naravoslovju, večino kemijskih pojmov in zakonitosti, predvidenih v okviru osnovne šole, pa boš spoznal/-a v osmem in devetem razredu. Mogoče se ti bo kemija na začetku zdela zahtevna, sčasoma pa boš ugotovil/-a, da obravnava področje, ki ti je znano oziroma se z njim srečuješ praktično vsak dan. Bolj ko kemijske pojme razumeš, bolj ti postanejo zanimive tudi učne vsebine. Pri pouku zato pozorneje poslušaš, se raje učiš in tudi znaš. Tako je krog poučevanja in naučenega sklenjen. Zbirka vaj, ki je pred teboj, je pripravljena z namenom, skleniti tvoj krog uspešnega in učinkovitega učenja. Moja želja je, da ti vaje, ki jih boš reševal/-a, pomagajo kemijske vsebine čim bolje razumeti, si jih zapomniti in jih uspešno uporabljati v življenju. Zbirka vaj je razdeljena na poglavja in podpoglavja v skladu z učnim načrtom za kemijo v osnovni šoli. Lahko jo uporabljaš popolnoma samostojno, ne glede na to, kateri učbenik uporabljate v šoli. Na začetku vsakega poglavja ti za popestritev ponujam preprost kuharski recept v želji, da ga uporabiš v domačem laboratoriju, to je v kuhinji, kar je nazoren primer uporabe kemije v življenju. Na začetku podpoglavij so podane teoretične osnove za ponovitev in kot pomoč pri reševanju vaj. Vaje si po težavnosti sledijo od lažje k težji. Kjer je potrebno, je podan zgled. Pri reševanju vaj uporabljaj periodni sistem elementov, knjige in medmrežje. Ob koncu vsakega poglavja je pripravljen preizkus znanja, s katerim lahko preveriš, koliko si se naučil/-a. Zbirka vsebuje tudi rešitve, da boš svoje rezultate lahko preveril/-a. Prav tako si z rešitvami lahko pomagaš, kadar sam/-a naloge resnično ne znaš rešiti. Pa srečno! Polona Mežnar, avtorica
Podnaslov poglavja.
knjigarna.com swis721 Tukaj so zapisane teoretične osnove.
atom
Preizkus znanja
Rešeni primer, ki ti je v pomoč pri reševanju naloge, je v tabeli obarvan modro.
CMYK 10/100/90/0
Če si dosegel/-a 30 točk, še premalo znaš. Ponovi snov in preglej rešene zglede. Če si dosegel/-a od 30 do 50 točk, dobro znaš. Še vadi, da boš napredoval/-a. Če si dosegel/-a od 50 do 60 točk, že veliko znaš. Kljub temu učne vsebine še naprej ponavljaj in utrjuj.
DN110597 ZZV kem 8 2012 notranjost.indd 3
26.4.12 9:21
KAZALO
I. KEMIJA JE SVET SNOVI................................................................................................................... 5 Kaj je kemija?.....................................................................................................................................................................5 Snovi, njihove lastnosti in spremembe....................................................................................................................9 Elementi in spojine...................................................................................................................................................... 13 Preizkus znanja 1...........................................................................................................................................................17 II. ATOM IN PERIODNI SISTEM ELEMENTOV................................................................................... 20 Zgradba atoma, nastanek ionov............................................................................................................................. 20 Periodni sistem elementov....................................................................................................................................... 22 Preizkus znanja 2.......................................................................................................................................................... 28 III. POVEZOVANJE DELCEV (GRADNIKOV) SNOVI......................................................................... 30 Ionska vez.........................................................................................................................................................................31 Kovalentna vez.............................................................................................................................................................. 35 Preizkus znanja 3.......................................................................................................................................................... 40 IV. KEMIJSKE REAKCIJE.................................................................................................................... 42 Reaktanti in produkti, urejanje enačb kemijskih reakcij................................................................................. 42 Energijske spremembe pri kemijskih reakcijah................................................................................................. 45 Preizkus znanja 4.......................................................................................................................................................... 48 V. ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU............................................................................................ 50 Viri elementov v naravi................................................................................................................................................51 Relativna atomska in molekulska masa, masni delež elementov v spojini............................................. 54 Preizkus znanja 5.......................................................................................................................................................... 58
knjigarna.com swis721
REŠITVE............................................................................................................................................ 62
CMYK 10/100/90/0
4
DN110597 ZZV kem 8 2012 notranjost.indd 4
26.4.12 9:21
I. KEMIJA JE SVET SNOVI Si že kdaj razmišljal/-a, kaj se dogaja s snovmi, ko kuhamo juho? Se dogaja fizikalna ali kemijska sprememba ali oboje? Je juha zmes ali čista snov? Brokolijeva juha Potrebuješ: • 2,5 dL vode • 100 g brokolija (4–5 cvetov) • 1 čajna žlica mešanice dišavnic • 1 čajna žlica kisle smetane • krušne kocke ali zlate kroglice
Postopek priprave Segrej vodo do vrenja. Znižaj temperaturo in dodaj na majhne koščke razrezan brokoli. Kuhaj 15 minut, tako da počasi vre. Proti koncu dodaj dišavnice in sol. Minuto pred koncem dodaj še kislo smetano. Če imaš električni mešalnik, vse skupaj prelij v mešalnik in zmelji. Juho prelij na krožnik in natresi nekaj krušnih kock. Te si lahko pripraviš tudi sam/-a, tako da kocke kruha popečeš na maslu. Pa dober tek.
Kaj je kemija? Kemija je naravoslovna in eksperimentalna veda, ki proučuje snovi, njihove lastnosti, spremembe in uporabo. Kemijske poskuse običajno izvajamo v laboratoriju in pri tem uporabljamo laboratorijski pribor. Snovi, ki jih potrebujemo, moramo shranjevati v ustrezni embalaži. Kadar imamo opravka z nevarnimi snovmi, morajo biti le-te označene z ustreznimi znaki za nevarne snovi.
VAJA 1: Med navedenimi vedami podčrtaj tiste, ki so naravoslovne. biologija
jezikoslovje
fizika
zgodovina
astronomija
anatomija
knjigarna.com swis721 sociologija
kemija
geologija
geografija
etnologija
filozofija
ekologija
CMYK 10/100/90/0
VAJA 2: Uporabi različne vire informacij in ugotovi, kaj proučujejo naravoslovne vede.
5
DN110597 ZZV kem 8 2012 notranjost.indd 5
26.4.12 9:21
I. KEMIJA JE SVET SNOVI VAJA 3: Spoznaj laboratorijski pribor. Skico laboratorijskega pribora poveži z ustreznim poimenovanjem.
1
a plinski gorilnik 2
b izparilnica c epruveta
3 č čaša 4
d erlenmajerica e urno steklo
5
f lij 6 g lij ločnik h kapalka 7
knjigarna.com swis721
i terilnica
8
9
CMYK 10/100/90/0 10
6
DN110597 ZZV kem 8 2012 notranjost.indd 6
26.4.12 9:21
VAJA 4: Kaj pomenijo znaki za nevarnost snovi? Dopiši.
a__________
b __________
d__________
c ___________
e __________
č___________
f ___________
g___________
VAJA 5: Preveri, ali znaš poimenovati laboratorijski pribor. Pribor
a
b
c
č
d
e
f
g
h
i
Ime
Pribor
Ime
knjigarna.com swis721
VAJA 6: Pri izvajanju kemijskih reakcij moramo biti zelo pozorni na svojo varnost in varnost drugih. Med navedenimi pojmi podčrtaj zaščitna sredstva, ki jih uporabljamo pri izvajanju poskusov v šolskem laboratoriju. zaščitna čelada
CMYK zaščitna očala 10/100/90/0 zaščitni ušesni čepki
zaščitna obleka
zaščitna maska
zaščitne rokavice
zaščitna obutev
7
DN110597 ZZV kem 8 2012 notranjost.indd 7
26.4.12 9:21
I. KEMIJA JE SVET SNOVI VAJA 7: Za varno delo v laboratoriju moramo upoštevati pravila, ki so zapisana v laboratorijskem redu na vidnem mestu ob vstopu v laboratorij. Zamisli si, da si vodja šolskega laboratorija. Zapiši pravila laboratorijskega reda, ki velja v šolskem laboratoriju.
Laboratorijski red:
VAJA 8: Opisane pojme zapiši v označene vrste v tabeli. Ob pravilni rešitvi na osenčenih poljih lahko prebereš pojem, ki je pri delu v laboratoriju izredno pomemben. 1. Zaščita za roke. 2. Zaščita za telo. 3. Ime omarice, v kateri shranjujemo pripomočke, ki jih potrebujemo ob poškodbi. 4. Uporabljamo ga v primeru požara. V šoli ponavadi visi na steni na hodniku. 5. Zaščita za oči. 6. Drugo ime za kemijski poskus. 7. Učiteljevo izvajanje kemijskega poskusa.
1 2
knjigarna.com swis721 3
4
CMYK 10/100/90/0 5
6 7
8
DN110597 ZZV kem 8 2012 notranjost.indd 8
26.4.12 9:21
Snovi, njihove lastnosti in spremembe Snovi delimo na čiste snovi in zmesi. Snovi so sestavljene iz delcev in se nahajajo v različnem agregatnem stanju. Agregatno stanje snovi je stanje, v katerem se snov nahaja pri določeni temperaturi in tlaku. Poznamo trdno, tekoče in plinasto agregatno stanje. Trdno agregatno stanje čiste snovi označimo s črko s (iz angleščine solid), tekoče agregatno stanje snovi s črko l (iz angleščine liquid) in plinasto agregatno stanje snovi s črko g (iz angleščine gas). Z oznako aq (iz angleščine aqueous) označujemo vodno raztopino snovi, ki je zmes. Poznamo kemijske in fizikalne spremembe snovi. Pri kemijski spremembi nastane nova čista snov, pri fizikalni spremembi pa ne. Sprememba agregatnega stanja snovi in raztapljanje snovi sta primera fizikalne spremembe snovi. Različne snovi imajo različne lastnosti: tališče, vrelišče, topnost, gostoto, agregatno stanje, izgled snovi.
VAJA 1: Ugotovi, ali so navedene snovi čiste snovi ali zmesi. Snov
raztopina sladkorja
dušik
baker
morska voda
granit
železo
megla
kisik
Čista snov/ Zmes Snov Čista snov/ Zmes
VAJA 2: Podčrtaj kemijske spremembe snovi. Zorenje jabolk. Razbijanje stekla. Strjevanje vode. Gorenje lesa. Peka kruha. Sublimacija joda. Vzhajanje testa. Taljenje ledu. Rjavenje železa. Segrevanje vode.
VAJA 3: Podčrtaj fizikalne spremembe snovi. Hlajenje čaja. Kuhanje riža. Sublimacija kafre. Vrenje vode. Trganje papirja.
knjigarna.com swis721
Gnitje lesa. Zorenje grozdja. Kisanje mleka. Eksplozija metana. Drobljenje stekla.
CMYK 10/100/90/0
9
DN110597 ZZV kem 8 2012 notranjost.indd 9
26.4.12 9:21
I. KEMIJA JE SVET SNOVI VAJA 4: Navedene snovi razvrsti v skupine glede na njihova agregatna stanja pri sobni temperaturi in zračnem tlaku. kuhinjska sol, sladkor, kis, mleko, gospodinjski plin, olje, modra galica, jod, železo, kisik Trdno agregatno stanje (s)
Tekoče agregatno stanje (l)
Plinasto agregatno stanje (g)
VAJA 5: Razmisli o tem, kaj se zgodi z navedenimi snovmi pri segrevanju oziroma gorenju. Se njihove lastnosti spremenijo? Se vse snovi kemijsko spremenijo? Snov les
Oznaka agregatnega stanja snovi
Se snov pri segrevanju oz. gorenju spremeni?
Gre za kemijsko ali fizikalno spremembo snovi?
s
da
kemijska sprememba
železo čebelji vosek led pesek
knjigarna.com swis721
kuhinjska sol
zemeljski plin jod bencin
CMYK 10/100/90/0
10
DN110597 ZZV kem 8 2012 notranjost.indd 10
26.4.12 9:21