9789612712839

Iztok Devetak, Lovro Rozman, Maja Sopotnik in Katarina Susman

Dotik narave

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

nov_DN12/0769 DOTIK 7 UC.indd 1

7 7/24/13 11:36 AM

dr. Iztok Devetak, Lovro Rozman, Maja Sopotnik, dr. Katarina Susman

Dotik narave 7

Učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole Urednik: Matej Urbančič Strokovni pregled: dr. Miha Krofel, dr. Franc Perdih, dr. Gregor Torkar, dr. Barbara Bajd, mag. Damjan Grobljar, Bernarda Barbo, Diana Rutar, Jožica Sambol Jezikovni pregled: Siron, medijske in ostale storitve, Anja Kren Ilustracije: Gregor Cvetko, Janez Kotar Fotografije: podroben seznam fotografij je objavljen na koncu učbenika

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

Učbenik Dotik narave 7 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 158. dopisni seji, dne 6. 6. 2013, s sklepom št. 013-1/2013/81, potrdil kot učbenik za naravoslovje v sedmem razredu osnovne šole.

knjigarna.com swis721

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2013). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elek­tronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CMYK 10/100/90/0

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-naslov: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

nov_DN12/0769 DOTIK 7 UC.indd 2

DOTIK narave 7 : [učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole] / Iztok Devetak ... [et al.] ; [ilustracije Gregor Cvetko, Janez Kotar]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013 ISBN 978-961-271-283-9 1. Devetak, Iztok 266618880

7/24/13 11:36 AM

Kazalo 1. Raznolikost narave

3. Kaj se dogaja v organizmih?

Raznolikost na modrem planetu Različnost dejavnikov okolja Vsepovsod je valovanje Svetloba je tudi valovanje Brez svetlobe bi tavali v temi Sonce – najbližja zvezda Svetloba in senca Raznolikost celic Od celic je odvisno, kdo si in kaj počneš Različnost snovi Snovi iz zmesi lahko ločimo Snovi so elementi in spojine Vloga različnih organizmov v okolju

8 10 12 14 16 18 20 22 24 28 30 32 34

Dejavnosti in preizkus znanja Kratka zgodovina periodnega sistema

36 42

2. Organizmi so povezani z okoljem

Dejavnosti in preizkus znanja Invazivne vrste rastlin in živali

Razvrščanje organizmov Skupine mnogoceličnih živali Pomembna je tudi notranja zgradba Krovne strukture in založna tkiva Organizmi se prehranjujejo Dostava do celic Brez dihanja ni življenja Odvečne snovi telo izloči Organizmi nadzorujejo svoja telesa Okolico lahko zaznavamo Zvok je povsod okoli nas Gibala in vedenje organizmov Razmnoževanje omogoča nadaljevanje vrste Rast in razvoj do smrti

Dejavnosti in preizkus znanja Strupenjače

78 80 82 84 86 88 90 92 94 96 98 100 102 104 106 112

4. Vplivi človeka na naravo

Organizmi vplivajo drug na drugega 46 Poleg snovi je pomembna tudi energija 50 Fizikalne in kemijske spremembe 52 Vpliv neživih dejavnikov na organizme 54 Prilagoditve organizmov za okolje 56 Eholokacija 58 Voda je topilo 60 Morje je največji življenjski prostor 62 Celinske stoječe vode 64 Skrajna celinska vodna okolja 66 Življenje v tekočih vodah 68

70 74

Biotska pestrost, stabilnost ekosistemov in drugi učeni pojmi Škodljivci in plevel Gozd niso samo drevesa Izkoriščanje gozdov Življenje v sušnih območjih Travniki uspevajo, kjer gozd ne more Z neodgovornostjo si pljuvamo v lastno skledo Nekaj je v zraku Ogljikov dioksid in podnebje Varstvo okolja

114 118 120 122 124 126 128 130 132 134

Dejavnosti in preizkus znanja Krajevni vpliv, globalen odziv

136 140

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

nov_DN12/0769 DOTIK 7 UC.indd 3

7/24/13 11:36 AM

Kako se učiti z učbenikom Dotik narave 7?

Učbenik je razdeljen na štiri osnovna poglavja. Vsako poglavje se začne z uvodnim kolažem slik, nadaljuje s podpoglavji in konča s podrobno predstavitvijo dejavnosti, povzetkom in preizkusom znanja. Vsaka učna vsebina je prikazana na dveh straneh. Začne se z uvodnikom in nadaljuje z razlago, ki je s podnaslovi razdeljena na vsebinske sklope.

Učno vsebino sklenejo povzetek, vprašanja za ponavljanje in razmislek ter ponekod tudi slovarček novih pojmov. V razlago so smiselno vključene dejavnosti in povezave znanja, ki te navajajo na povezovanje in prepletanje znanj med poglavji in šolskimi predmeti.

4. Zastavljaj si vprašanja

Posamezne vsebine presegajo učni načrt in niso obvezne. Takšne so tudi zanimivosti in posamezni odstavki, ki jih prepoznaš po črno obarvanem naslovu in belem ozadju.

6. Obnavljaj in povzemaj

1. Na hitro preberi besedilo

7. Uporabljaj tudi druge vire

Še pred branjem na hitro preleti celotno besedilo. Na tak način boš dobil precej dober občutek o vsebini in zgradbi besedila. Pozornost posveti predvsem stvarem, ki na prvi pogled izstopajo: naslovi, slike, krepko izpisane besede …

Med branjem ves čas razmišljaj o tem, kar bereš, in išči povezave s tem, ker že veš. V pomoč so ti povezave znanj, ki te na to napeljujejo. Ob tem si zastavljaj vsa mogoča vprašanja in vztrajno išči odgovore nanje. Na tak način boš lažje razumel besedilo in se tudi zavedal, česa še ne razumeš v celoti. Nekaj vprašanj je v učbeniku, a bolje je, če si zastavljaš svoja.

5. Sproti razrešuj nejasnosti

Delom, ki se zdijo težki in nejasni, posveti posebno pozornost. Označi jih in po predahu še enkrat zbrano preberi. Poglej tudi v druge vire in dopolni besedilo z dodatnimi pojasnili. Če kljub temu še vedno ne razumeš posameznih delov, to povej učitelju in ga prosi za pomoč.

Ko res razumeš učno vsebino, poskušaj vse skupaj sestaviti v smiselno celoto in ponoviti. Pri tem vključi tudi kakšen svoj primer in zamisel. Na koncu iz besedila izlušči bistvo in ga zapiši s svojimi besedami. Svoje povzetke primerjaj s tistimi v učbeniku in jih po potrebi dopolni.

Učbenik in učitelj naj ne bosta tvoja edina vira informacij.

Podaj se na svetovni splet ali v knjižnico in poglej, kaj je drugje zapisano o določeni temi. Primerjaj tisto, kar že veš, z novimi informacijami in si ustvari čim bolj široko sliko o obravnavani temi. Temu so namenjene tudi zanimivosti na koncu poglavij.

2. Prepoznaj ključne besede in zamisli

Med branjem poskusi iz besedila sam izluščiti ključne besede in zamisli, ki so sicer zapisane s krepko pisavo.

S ključnimi besedami si lahko pomagaš tudi pri iskanju informacij iz drugih virov.

8. Odgovori na vprašanja

Šele vprašanja zares pokažejo, koliko znaš in razumeš. Zato poskušaj odgovoriti na vsa vprašanja in naloge, ki jih najdeš na zunanjem robu desnih strani. Več vprašanj in nalog najdeš na koncu vsakega poglavja in v svetu okoli nas.

knjigarna.com swis721

3. »Beri« tudi slike

Natančno si oglej tudi risbe in fotografije. Slike so skrbno izbrane in izdelane, da bi bile v čim večjo pomoč pri razumevanju besedila. Na njih so pomembnejše zamisli prikazane na nekoliko drugačen način, zato jih ne spreglej. Če risbe prerišeš in si pri tem pomagaš z besedilom ob njih, boš bolje razumel predstavljeno vsebino.

Uporabi znanje!

Med branjem razmišljaj o vsebinah in upoštevaj zgoraj navedena priporočila. Vzemi list papirja in pisalo ter najprej ugotovi, kaj boš bral, nato poišči ključne besede in zamisli, natančno poglej slike, razmišljaj ob branju, zastavljaj si vprašanja, naredi povzetek – in s tem je naloga opravljena.

CMYK 10/100/90/0

4

nov_DN12/0769 DOTIK 7 UC.indd 4

7/24/13 11:36 AM

Uvod v poglavje

Uvodnik

Razlaga

Povzetek in vprašanja

Poveži znanje

Dejavnosti in poskusi

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 Dejavnosti (podrobnejši opis), povzetek in preizkus znanja

Zanimivosti

5

nov_DN12/0769 DOTIK 7 UC.indd 5

7/24/13 11:36 AM

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

nov_DN12/0769 DOTIK 7 UC.indd 6

7/24/13 11:36 AM

T S O K I L O N Z RA E V A R NA knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

7

nov_DN12/0769 DOTIK 7 UC.indd 7

7/24/13 11:37 AM

Raznolikost na modrem planetu Ko potujemo z avtomobilom, avtobusom ali vlakom, vsi radi opazujemo svet skozi okno. Ali opaziš različne organizme in različno pokrajino?

Le od kod vsa ta raznolikost?

Zemlja kot življenjski prostor Že na poti z enega konca Slovenije na drugega lahko opazujemo spreminjanje pokrajine.

Opazimo travnike, polja in gozdove, mesta in vasi. Če bi potovali okoli sveta, bi opazili še oceane, ledenike, gejzirje, stepe, puščave in še kaj. Zemlja je pokrajinsko zelo pestra. Različni organizmi naseljujejo različne predele in soustvarjajo različne ekosisteme, kot so travniki, oceani, tropski deževni gozd, tundra, stepa, mesta.

Z vulkanskimi izbruhi na Zemlji še vedno nastaja novo kopno.

Pokrajina se spreminja tudi z naravnimi katastrofami – s požari, z neurji in s poplavami.

Od kod toliko organizmov?

Da se vrsta organizma nadaljuje, se mora razmnoževati. Razmnoževanje ni nujno za preživetje na primer posamezne kobilice, nujno pa je za preživetje kobilic kot vrste. Ali drugače – vsi imamo dva starša, štiri stare starše, osem prastarih staršev in tako dalje skozi generacije nazaj do daljnih prednikov, ki so živeli še na drevesih in še prej v morju. Vsi smo potomci celice, ki je nekoč živela v pramorju, kjer se je življenje začelo. Vsi naši predniki so imeli potomce.

Dejavnost 1 • Poišči podatke in slike o svojih prednikih ter izdelaj družinsko drevo.

Različnost organizmov

Zbirka hroščev – kakšna raznolikost znotraj ene skupine žuželk!

S spolnim razmnoževanjem osebek prenese svoje lastnosti na potomca. Vendar potomec vseeno ni povsem enak svojim staršem. Ima lastnosti staršev, ki pa se različno izrazijo. Tako se vrste skozi generacije spreminjajo in tako tudi nastajajo nove vrste. Osebkom, ki so poginili, preden so zagotovili potomstvo, svojih lastnosti ni uspelo prenesti naprej

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 Raznolikost cvet očih rastlin na travniku

8

nov_DN12/0769 DOTIK 7 UC.indd 8

Dinozavri – primer izumrle skupine živali

7/24/13 11:37 AM

Povzetek • Na Zemlji najdemo številna življenjska okolja, ki se ves čas spreminjajo.

• Razmnoževanje je nujno za nastanek in preživetje vseh organizmov.

• Značilnosti vrst določa tudi okolje.

Shema predstavlja evolucijski razvoj vretenčarjev. Zelena puščica predstavlja organizme, ki še živijo, rdeča oznaka pa izumrle vrste.

Temu pravimo slepe veje razvoja. Iz njih se niso razvile druge skupine organizmov.

na svoje potomce. Kadar se to zgodi zadnjemu osebku neke vrste, vrsta izumre. Na tak način izumirajo vrste tudi danes. V preteklosti so izumrle celo tako velike skupine, kot so bili dinozavri.

Preučevanje raznolikosti Znanstveniki, ki so raziskovali raznolikost življenja in opisovali različnost organizmov, so se kmalu izgubili v nepregledni množici vrst. Ugotovili so, da jih lahko najprej razvrstimo na enoceličarje in mnogoceličarje.

• Enoceličarjem je skupno to, da je cel organizem zgolj ena celica.

• Telo mnogoceličarjev pa je sestavljeno iz večjega števila celic. Mnogoceličarje delimo na rastline (te smo obravnavali lansko šolsko leto), živali in glive.

Da bi lahko preučevali odnose med organizmi in

Ponovi in razmisli • Ugotovi, koliko različnih življenjskih okolij vsak dan zamenjaš.

• Razmisli, v kakšnem okolju se najbolje počutiš.

Ali si dobro prilagojen svojemu okolju?

• Opiši tri velike in tri manjše ekosisteme, ki jih poznaš.

okoljem, v katerem živijo, so znanstveniki okolje razdelili na posamezne manjše enote – ekosisteme.

Vsak ekosistem je sestavljen iz neživega okolja in organizmov, ki v njem živijo. Kot primer ekosistema običajno navajamo travnik, gozd, morje, jezero ...

Ekosistemi so lahko manjši ali večji. Zelo majhen ekosistem je na primer luža, zelo velik ekosistem pa je tropski deževni pragozd.

Poveži znanja • O ekosistemih smo govorili pri naravoslovju v 6. razredu.

Zemlja se spreminja Okolje se nenehno spreminja. Celine se premikajo, morja nastajajo in izginjajo, prav tako gorovja, jezera, ledeniki in puščave. Te spremembe se navadno odvijajo počasi. Lahko pa se okolje spreminja tudi hitro, dnevno (dan, noč) ali letno (z letnimi časi).

Okolje močno spreminja tudi človek. Gradi naselja in prometne povezave, naravne površine spreminja v obdelovalne, tla izsušuje ali namaka, ob tem pa okolje tudi onesnažuje. Ljudje s svojimi dejavnostmi močno vplivamo tudi na preživetje vrst. Nekatere gojimo, druge načrtno zatiramo, tretje zaradi naših dejanj izumirajo. Kdo ve, kako bo življenje videti čez milijon let …

knjigarna.com swis721

CMYK 2 • Opazuj ptice v okolici šole in 10/100/90/0 Dejavnost izdelaj ptičjo gnezdilnico.

Pokrajino spre

ek. minja tudi člov

9

nov_DN12/0769 DOTIK 7 UC.indd 9

7/24/13 11:37 AM

Različnost dejavnikov okolja Svetloba in toplota sta pomembna dejavnika

Dejavniki, ki Zemljo postavljajo na izjemno mesto v vesolju, so najrazličnejši in med seboj tesno prepleteni.

Prepletenost dejavnikov v okolju Zemlja s svojo lego v vesolju in s svojimi značilnostmi omogoča življenje. Znanstveniki si že vrsto let prizadevajo, da bi odkrili dejavnike, ki omogočajo življenje tudi na katerem drugem vesoljskem telesu.

Posamezne rastlinske in živalske vrste se pojavljajo v okolju z ustreznimi življenjskimi pogoji, ki omogočajo preživetje in razmnoževanje. Življenje je tako odvisno od neživih dejavnikov okolja – kemijskih in fizikalnih – in tudi od živih dejavnikov – prisotnost drugih organizmov. Vsi ti dejavniki delujejo sočasno in so med seboj povezani. Življenje na Zemlji se je razvilo v najrazličnejših pogojih in se prilagodilo na spreminjajoče se razmere. Med različnimi kraji na Zemlji obstajajo razlike v podnebju, vremenu, sestavi tal, vodnih razmerah, prisotnosti kisika in ogljikovega dioksida v ozračju, svetlobnih pogojih, nadmorski višini, letnih časih in še mnogih drugih fizikalnih in kemijskih razmerah.

Svetloba je eden od pomembnih dejavnikov za življenje na Zemlji. Najpomembnejši vir svetlobe je Sonce. Svetloba je oblika valovanja in ima energijo, ki jo rastline potrebujejo za fotosintezo. Svetlobo s Sonca vidimo kot belo, a je sestavljena iz množice svetlob različnih barv. Svetloba vsake barve ima različno energijo. Nekatere oblike svetlobe so našim očem vidne, nekatere občutimo kot toploto, nekaterih pa s čutili ne zaznamo. Vsem skupaj pravimo spekter elektromagnetnega valovanja.

Za fotosintezo sta pomembni predvsem rdeča in modra svetloba. Rastline, ki vršijo fotosintezo pa zelene svetlobe ne izkoriščajo, ampak jo odbijajo.

Prav zato jih vidimo zelene (o tem bomo govorili v naslednjem poglavju). Vloga svetlobe je povezana tudi z ritmom dejavnosti živali, ki se spreminja z menjavanjem dneva in noči. Nekatere živali so bolj dejavne podnevi, druge pa ponoči. Svetloba vpliva tudi na dejavnosti, kot so kaljenje semen, zimsko spanje, selitve živali in drugo.

Sonce s svojo energijo vpliva še na druge fizikalne dejavnike. S sevanjem, ki ga oddaja, segreva Zemljino površje. Zrak, ki obdaja Zemljino površje, se posledično segreje zaradi ogretega površja in ne neposredno od Sonca. Zaradi razlike v temperaturi med sloji zraka ob površju in v višjih slojih se zračne gmote pričnejo gibati. Gibanje toplih in hladnih zračnih gmot je povezano z nastankom ciklonov in anticiklonov ter vetra. Dviganje toplega zraka in spuščanje hladnega zraka vplivata na spreminjanje zračnega tlaka.

Sonce s svojo energijo segreva tudi vodo v jezerih, morjih, oceanih, rekah, lužah, mlakah. Podobno, kot

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 Merjenje vetra je pomembno pri napovedovanju

vremena.

Termometer in higrometer sta napravi za merjenje te mperature zr aka in zračne vlažnosti.

10

nov_DN12/0769 DOTIK 7 UC.indd 10

7/24/13 11:37 AM