9789612716295

a. co m

Naravoslovje 7

kn

jig

ar n

Iztok Devetak, Doroteja Fon, Lovro Rozman, Maja Sopotnik in Katarina Susman

ZAU NAR7 1del.indd 1

3.6.2016 14:24:59

dr. Iztok Devetak, Doroteja Fon, Lovro Rozman, Maja Sopotnik in dr. Katarina Susman

Naravoslovje 7

Zvezek za aktivno učenje (1. del)

a. co m

Urednica: Doroteja Fon Strokovni pregled: dr. Iztok Tomažič Jezikovni pregled: Katja Paladin Ilustratorji: Davor Mešić, Lea Vučko, Doroteja Fon, Gregor Cvetko, Gregor Lož / Umer d. o. o., Marko Renko / Umer d. o. o.

Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu knjige)

ar n

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2016). Vse pravice pridržane.

jig

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

kn

National Geographic, National Geographic Society in rumeni okvir so registrirane znamke društva National Geographic Society.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

ZAU NAR7 1del notranjost.indd 2

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2)(076.1) NARAVOSLOVJE 7. [Zvezek za aktivno učenje] / Iztok Devetak ... [et al.] ; [ilustratorji Davor Mešić ... [et al.] ; fotografije Schutterstock in drugi viri]. - 1. izd., 3. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-629-5 1. Devetak, Iztok COBISS.SI-ID 36336899

14/01/2021 07:51

Kazalo

a. co m

5

1.

Raznolikost narave

1.1 Raznolikost na modrem planetu 6

1.2 Dejavniki okolja 9

1.3 Različnost snovi v okolju 23

1.4 Organizmi v okolju 32

2.

Organizmi so povezani z okoljem

2.1 Vloga organizmov v okolju 46

2.2 Organizmi vplivajo drug na drugega 49

2.3 Za organizme so pomembne snovi in energija 53

2.4 Vpliv neživih dejavnikov na organizme 58

2.5 Morje je največji življenjski prostor 60

2.6 Raznovrstne celinske vode 64

kn

jig

ar n

45

ZAU NAR7 1del.indd 3

3.6.2016 14:24:59

a. co m

Pred seboj imaš zvezek za aktivno učenje, ki ti bo v pomoč pri pouku naravoslovja v sedmem razredu. Vaje v zvezku te bodo vodile v svet zgradbe in prilagoditev organizmov, valovanja v naravi in v svet snovi.

ar n

Na rumeni podlagi so predlogi za dejavnosti, ki jih lahko izvedeš samostojno ali v paru s sošolcem ali sošolko.

Ime:

Priimek:

kn

jig

Razred:

ZAU NAR7 1del.indd 4

3.6.2016 14:25:04

1

a. co m

Raznolikost narave »Povsod je lepo, doma je najlepše!«

kn

jig

ar n

(ljudski pregovor)

ZAU NAR7 1del.indd 5

3.6.2016 14:25:12

1.1 Raznolikost na modrem planetu

a. co m

Na Zemlji najdemo številna življenjska okolja, ki se ves čas spreminjajo. V njih bivajo različni organizmi, ki se razmnožujejo, rastejo, razvijajo in umirajo.

1 Kako »raste« družinsko drevo?

Razišči svojo družino in poskušaj sestaviti svoje družinsko drevo.

Potrebuješ: beležko svinčnik fotografije družinskih članov

ar n

Navodila za delo: 1. Poišči podatke o svojih prednikih in oblikuj družinsko drevo svoje družine do pradedkov in prababic. Ne pozabi upoštevati tudi svojih bratov in sester ter bratov in sester svojih staršev.

2. Shemo nariši.

jig

a) Pripravi poročilo o korakih risanja družinskega drevesa. Kako rišemo, izdelujemo družinska drevesa?

kn

b) Izberi si nekaj telesnih lastnosti in jih poskusi vključiti v drevo. Lahko se osredotočiš na barvo las ali oči, višino ali kaj drugega. Ali lahko iz pridobljenih podatkov odkriješ kakšne značilnosti?

c) Katere vrste podatkov lahko pridobiš brez težav in katere podatke je težko pridobiti?

Brez težav: Težje:

6 | Raznolikost narave

ZAU NAR7 1del.indd 6

3.6.2016 14:25:13

č) Kaj ugotavljaš o izbrani telesni lastnosti v vaši družini in pri prednikih?

a. co m

d) Napiši, kaj so bili viri tvojih podatkov za izdelavo družinskega drevesa, in oceni njihovo zanesljivost.

Viri:

Zanesljivost virov:

Raznolikost dejavnikov okolja in organizmov

Življenje je odvisno od živih in neživih dejavnikov okolja. Vsi ti dejavniki delujejo sočasno in so med seboj povezani. Med dejavnike štejemo tudi svetlobo in toploto.

1.

ar n

2 Zapiši tri dejstva o svetlobi.

2.

3.

kn

jig

3 Sonce s svojo energijo vpliva tudi na druge fizikalne dejavnike.

Opiši prikazani proces:

Raznolikost narave | 7

ZAU NAR7 1del.indd 7

3.6.2016 14:25:13

4 Podnevi, ponoči?

Preberi opisa živali in odgovori na vprašanja. Živi v gozdovih in jo uvrščamo med divjad, razširjeno od nižin do gozdne meje. Je manjša vrsta iz družine jelenov, zraste do približno 65 cm plečne višine. Ima velike uhlje, trikotno glavo in daljši vrat.

Njeno telo prerašča rjava dlaka, ki je skozi leto različnih rjavih odtenkov. Dobro sliši in voha. Je rastlinojed, objeda zelišča, sočne poganjke, liste in lubje dreves. Je tudi plodove, kot sta žir in želod. Aktivna je zjutraj in podnevi, zvečer se umakne v gozd. Samec (srnjak) ima rogove, samica (srna) pa je vse življenje brez njih.

(Opis srne)

ar n

a. co m

Gnezdi na gozdnatih predelih v strmih, skritih pečinah, obraslih z grmovjem.

Je največja sova na območju Slovenije.

Odrasla doseže velikost do 65 cm. Ima veliko glavo, telo pa pokriva posebno letalno perje, ki ji omogoča skoraj neslišen let. Na glavi ima značilna peresa. Dobro vidi in sliši. Je nočno aktivni plenilec, ki plen zgrabi in raztrga z močnim, ukrivljenim kljunom in ostrimi kremplji.

Prehranjuje se z manjšimi glodavci, pticami, ob pomanjkanju plena tudi dvoživkami.

(Opis velike uharice)

jig

Katere so glavne značilnosti vedenja živali?

V katerem delu dneva je žival aktivna in kdaj počiva?

kn

Kako je žival prilagojena temu načinu življenja?

Kaj vpliva na življenjski ritem opisanih živali? Kako?

8 | Raznolikost narave

ZAU NAR7 1del.indd 8

3.6.2016 14:25:30

1.2 Dejavniki okolja Vsepovsod je valovanje

a. co m

Valovanje je način prenašanja informacij. Poznamo vzdolžno, prečno in stoječe valovanje.

1 Napiši nekaj primerov valovanja iz vsakdanjega življenja.

2 Kaj je na gladini?

Potrebuješ: višjo široko prozorno plastično posodo z vodo svinčnik ali leseno paličico kos žice grafoskop

v Učitelj naj osodo p o n plastič vode. nalije 2 cm vidno Posodo pre prestavi na prižge ga grafoskop, jecira. ro p o in slik

ar n

Navodila za delo: 1. Svinčnik na hitro pomoči v sredino posode z vodo in opazuj projicirano sliko. Večkrat zapored se nato v različno dolgih presledkih dotakni gladine. Kaj opaziš? Nariši skico.

2. Žico na enem koncu oblikuj v trikotno obliko. Nato se z žičnatim trikotnikom na hitro dotakni vodne gladine. Kaj opaziš? Nariši skico.

3. Po skici poskušaj opazovano valovanje narisati še od strani; narisano valovanje označi. skica valovanja s strani:

jig

skica opazovane slike 1:

skica valovanja s strani:

kn

skica opazovane slike 2:

skica valovanja s strani:

skica opazovane slike 3 (Δ):

Raznolikost narave | 9

ZAU NAR7 1del.indd 9

3.6.2016 14:25:31

3 Demonstracijski eksperiment: vzdolžno ali prečno?

Potrebuješ: daljšo vzmet meter

po tleh Učitelj naj tegne z učilnice ra t. e m daljšo vz čitelj u Na vzmeti čno in re p ponazori vanje. lo a v vzdolžno

prečno valovanje

vzdolžno valovanje

ar n

kratko razloži pojme:

a. co m

Navodila za delo: 1. Opazuj učiteljevo delo, sodeluj v pogovoru z učiteljem in nato izpolni razpredelnico.

2. Ob pomoči slik primerjalno predstavi prečno in vzdolžno valovanje na vzmeti.

vrh

vrh

dolina dolina

vrh: dolina:

razredčina razredčina

zgoščina:

razredčina: valovna dolžina:

jig

valovna dolžina:

zgoščina zgoščina

kn

Kaj je skupno obema valovanjema?

V čem se valovanji razlikujeta?

Stoječe valovanje najlaže ustvarimo na prožni vrvi. Pri tem opazimo hrbte in vozle. Na mestih, kjer so vozli, nihanja skoraj ni, na mestih hrbtov pa so odmiki največji.

Značilna pojava pri valovanju sta odboj in lom.

10 | Raznolikost narave

ZAU NAR7 1del.indd 10

3.6.2016 14:25:33