8
a. co m
Kemija
kn
jig
ar n
Polona Mežnar, Doroteja Fon
mag. Polona Mežnar, Doroteja Fon
Kemija 8
Zvezek za aktivno učenje (1. del)
a. co m
Urednika: dr. Benjamin Kralj, Doroteja Fon Jezikovni pregled: Živa Čebulj, Katja Paladin Ilustratorja: Lea Vučko, Matej Urbančič Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu knjige)
ar n
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
jig
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2016). Vse pravice pridržane.
kn
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili. National Geographic, National Geographic Society in rumeni okvir so registrirane znamke društva National Geographic Society.
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 531 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 54(075.2)(076.2) MEŽNAR, Polona, 1966Kemija 8. Zvezek za aktivno učenje / Polona Mežnar, Doroteja Fon ; [ilustratorja Lea Vučko, Matej Urbančič ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2016 ISBN 978-961-271-630-1 1. Fon, Doroteja 283671808
Kazalo 5
a. co m
1. Uvod v kemijo
1.1 Zgodovina kemije 6
1.2 Teorija o nastanku snovi 10
1.3 Kemija narave 17
1.4 Človek in kemija 18
1.5 Kemijski jezik 19
1.6 Laboratorijsko delo 22
ar n
2. Snovni svet
2.1 Velikosti majhnosti 32
2.2 Kemijski elementi 33
2.3 Periodni sistem elementov 38
2.4 Elementi v periodnem sistemu 41
2.5 Povezovanje atomov 42
jig
kn
31
a. co m
Pred seboj imaš zvezek za aktivno učenje, ki ti bo v pomoč pri pouku kemije v osmem razredu. Vaje v zvezku te bodo vodile v svet raziskovanja nastanka in zgradbe snovi, spoznavanja elementov periodnega sistema ter različnih kemičnih reakcij med njimi.
ar n
Na temni podlagi so predlogi za dejavnosti. Nekatere lahko izvedeš samostojno ali v paru s sošolcem ali sošolko, opazovanja in sklepe eksperimentalnih dejavnosti, pa izpolnjuješ ob spremljanju demonstracijskih poskusov, ki jih izvede učitelj. Ime:
Priimek:
kn
jig
Razred:
1 »Znanje je moč.«
kn
jig
ar n
Francis Bacon
a. co m
Uvod v kemijo
Uvod v fiziko | 5
1.1 Zgodovina kemije
1 Zgodovinske dobe
a. co m
Človek od nekdaj uporablja stvari, ki jih najde v naravi. Začetki sistematičnega opazovanja pojavov in snovi segajo vsaj v srednji vek, ko so v arabskem svetu začeli izvajati prve kemične poskuse. Alkimisti so namreč ob iskanju kamna modrosti in načina za spreminjanje manj vrednih kovin v zlato odkrili številne nove snovi in razvili različne kemične postopke.
Prazgodovino je mogoče razdeliti na kameno dobo in dobo kovin. kamena doba starejša kamena doba 1 milijon pr. n. št.
doba kovin
mlajša kamena doba
6000 pr. n. št.
bakrena doba
2200 pr. n. št.
bronasta doba
1800 pr. n. št.
železna doba
800 pr. n. št.
100 pr. n. št.
ar n
Razmisli in odgovori na vprašanja. Pri iskanju informacij uporabi interaktivni učbenik, splet in učbenik za zgodovino v sedmem razredu (kjer ste že spoznali prazgodovinsko obdobje). a) Po katerih snoveh se imenujejo dobe v prazgodovini? Zakaj?
jig
b) Kakšen napredek se pojavi v teh obdobjih? Kaj so delali s snovmi?
c) Na kakšen način so v srednjem veku poskušali spremeniti različne snovi, npr. kamen v zlato? Kakšne postopke so uporabljali?
kn
č) Kako bi poimenovali trenutno obdobje zgodovine?
d) Katera revolucionarna odkritja spreminjajo svet danes?
6 | Uvod v kemijo
a. co m
e) Lahko predvidimo, kakšna bodo prihodnja obdobja?
2 Sestavi povedi, ki opisujejo začetke raziskovanj snovi. Črke ob zaključkih povedi smiselno razporedi k njihovim začetkom.
Med raziskovanjem lastnosti posameznih snovi so raziskovalci odkrili mnogo
Raziskovalcem, ki so poskušali manjvredno snov preoblikovati v večvredno, pravimo Mešanje različnih snovi pri različnih pogojih je prispevalo k
ar n
Z raziskovanjem lastnosti snovi in njihovim izpostavljanjem različnim pogojem so izvajali različne Zelo pomembna uporaba raziskovanja snovi je bila priprava
kn
jig
A kemične reakcije. S tem so lahko nastajale tudi nove spojine. B prvih zdravil, v času hitrega širjenja bolezni. C kemičnih postopkov. D alkimisti. E odkritju množine novih snovi.
Uvod v kemijo | 7
3 Med prvimi kemičnimi postopki so bili raztapljanje, filtriranje, izparevanje in kristalizacija. Razmisli, katere snovi iz narave so prvi raziskovalci preučevali z njihovo pomočjo. Poišči primer in opiši, kaj sklepaš, da je bil rezultat njihovih raziskovanj.
raztapljanje
filtriranje
ar n
izparevanje
raziskovana snov
kn
jig
kristalizacija
8 | Uvod v kemijo
rezultat
a. co m
kemični postopek
4 Raziskovalci v kemiji Kemija kot znanost se je začela razvijati s sistematičnimi raziskavami snovi. S pomočjo interaktivnega učbenika in spleta poišči pomembne raziskovalce ter ugotovi, katera njihova spoznanja in odkritja so vplivala na razvoj kemije. obdobje raziskovanja
Henry Cavendish
Antoine Lavoisier
ar n
John Dalton
pomembno odkritje oz. dosežek v kemiji
a. co m
raziskovalec, raziskovalka
Dimitrij Mendelejev
jig
Marie SkłodowskaCurie
kn
Alfred Nobel
Rosalind Franklin
Linus Pauling
Uvod v kemijo | 9
1.2 Teorija o nastanku snovi Vse v vesolju (snov, sevanje) je nastalo z velikim pokom. Nastali delci so se začeli združevati, v milijardah let so nastali prvi oblaki plina, iz njih pa prve zvezde.
zapis. Izbiraj med pojmi:
a. co m
1 Oglej si shemo, ki predstavlja časovni potek nastanka vesolja v velikem poku. Dopolni | elektrone | sistemi | jedra | zvezde | lune | molekule | milijardami | atome
Nastala snov se je začela združevati
Veliki pok se je zgodil pred približno let.
.
jig
ar n
14
v protone in
Nevtroni in protoni so se začeli združevati
kn
v atomska
pa v
,
, nato planeti in
.
Atomi so se začeli združevati v
,
ki so najprej gradile prve oblake plina. Iz njih so nastale prve
10 | Uvod v kemijo
Oblikovali so se sončni
.
.
Snov ima maso in prostornino. Ionov, atomov in molekul, ki gradijo snovi, s prostim očesom ali svetlobnim mikroskopom ni mogoče opaziti. Zato si njihovo velikost težko predstavljamo.
2
Podčrtaj snovi. les svetloba energija voda kovina radost zrak
a. co m
olje sladkor toplota moka hitrost sol umetna masa
3
Kaj je snov?
4
Kaj gradi snov? Kakšne so lastnosti snovi?
5
Iz različnih snovi izdelujemo različne predmete, ki jih zaradi njihovih lastnosti uporabljamo za različne namene.
ar n
V učilnici in v svoji šolski torbi poišči nekaj različnih predmetov, izdelanih iz iste snovi, in nekaj podobnih predmetov, izdelanih iz različnih snovi. podobni predmeti iz različnih snovi
jig
različni predmeti iz iste snovi
kn
a) Opiši snov, iz katere so predmeti, zapisani v prvem stolpcu.
b) Iz katerih snovi so izdelani podobni predmeti v drugem stolpcu? Ali so lastnosti teh snovi podobne lastnostim snovi v prvem stolpcu?
Uvod v kemijo | 11