9789612716479

Helena Verdev

Raziskujem knjigarna.com swis721

SLOVENIJO 9 CMYK 10/100/90/0

RS 9 UC 2015 notranjost.indd 1

23/04/15 10:31

Helena Verdev

Raziskujem Slovenijo

Učbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole Urednika: Vasja Kožuh (1. izdaja), Helena Verdev (2. izdaja) Strokovni pregled 1. izdaje:

recenzenti

dr. Karel Natek, dr. Darko Ogrin,

dr. Marijan M. Klemenčič,

dr. Tatjana Resnik Planinc, mag. Jelka Razpotnik, dr. Andrej Šmuc, dr. Boštjan Rožič

učitelja praktika Bojan Šprogar, Emica Škrinjar (2. izdaja) Jezikovni pregled:

Petra Merc, Mateja Samastur

Oblikovni pregled:

Gregor Inkret

Zemljevidi:

Monde Neuf, d. o. o.

Ilustracije:

Igor Šinkovec

Tehnične risbe:

Gregor Štrukelj

Fotografije:

Istockphoto, Shutterstock, Fotodokumentacija Dela, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine, zasebno gradivo (natančen seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

Učbenik Raziskujem Slovenijo 9 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 141. seji dne 14. 04. 2011 s sklepom št. 6130-1/2011/27 potrdil kot učbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole. © National Geographic Society, 2011. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

knjigarna.com swis721

National Geographic in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

RS 9 UC 2015 notranjost.indd 2

CMYK 10/100/90/0

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(075.2) VERDEV, Helena Raziskujem Slovenijo 9. [Učbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole] / Helena Verdev ; [zemljevidi Monde Neuf ; ilustracije Igor Šinkovec, tehnične risbe Gregor Štrukelj ; fotografije Istockphoto ... et al.]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2015 ISBN 978-961-271-647-9 279063808

23/04/15 10:31

Slovenija 1 Predhodniki in predniki 2 Države na slovenskem ozemlju V žarišču: Republika Slovenija 3 Nastanek površja 4 Kamninska zgradba 5 Podnebje 6 Vode 7 Rastlinstvo in živalstvo 8 Delitev Slovenije

Prebivalstvo Slovenije 1 Prebivalstvo skozi čas 2 Naravno gibanje prebivalstva 3 Sestava prebivalstva 4 Poselitev Slovenije 5 Naselja V žarišču: Slovenci po svetu

Gospodarstvo Slovenije 1 Gospodarstvo skozi čas 2 Gospodarstvo danes 3 Kmetijstvo 4 Industrija V žarišču: Preskrba z energijo 5 Promet in trgovina 6 Turizem

6 8–9 10–11 12–13 14–15 16–17 18–19 20–21 22–23 24–25

26 28–29 30–31 32–33 34–35 36–37 38–39

40 42–43 44–45 46–49 50–51 52–53 54–55 56–57

Alpske pokrajine

58

1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Prebivalstvo in gospodarstvo

V žarišču: Varstvo narave

60–61 62–63 64–65

Predalpske pokrajine

66

1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Prebivalstvo in gospodarstvo 3 Ljubljanska kotlina

V žarišču: Onesnaževanje okolja

Obpanonske pokrajine 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Prebivalstvo in gospodarstvo

V žarišču: Naravne nesreče

68–69 70–71 72–73 74–75

76 78–79 80–81 82–83

Dinarskokraške pokrajine 84 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Prebivalstvo in gospodarstvo

V žarišču: Kras v Sloveniji

86–87 88–89 90–91

Obsredozemske pokrajine 92 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Prebivalstvo in gospodarstvo 3 Tržaški zaliv

knjigarna.com swis721

Slovenski naj, naj ...

Slovenija še enkrat na kratko

94–95 96–97 98–99 100–101 102–103

CMYK 10/100/90/0

RS 9 UC 2015 notranjost.indd 3

23/04/15 10:31

Spet doma naslov teme

uvodnik

razlaga

5 PODNEBJE

Novim dogodivščinam naproti!

Podnebje v Sloveniji je zaradi prepleta različnih dejavnikov precej raznoliko. Tako ob obali že cvetijo breskve, ko se drugod šele poslavljajo od zime.

Pozdravljeni na novem potovanju. Sedaj ste že pravi popotniki, saj ste prepotovali že ves svet. Po ogledu našega planeta od daleč in raziskovanju posameznih celin je prišel čas, da se vrnemo domov in si natančneje ogledamo Slovenijo. Najprej bomo to čudovito deželo spoznali kot celoto, nato bomo raziskovali, kdo živi tu in s čim se ukvarja, na koncu pa si bomo ogledali vsak del države posebej. Potovanje vam bo prineslo številna nova spoznanja, nekateri deli pa vam bodo še posebej ostali v spominu.

O krajih, ki jih bomo obiskali, gotovo že marsikaj veste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki. Vsekakor raziščite tudi domači kraj – presenečeni boste, koliko zanimivosti skriva.

Katere so splošne značilnosti podnebja v Sloveniji?

RATEČE (864 m)

temperatura °C 30

padavine mm 300

1563 mm

tem °C

20

200

10

100

20

0

0

10

-10

J

F

M

A

M

Na podnebje Slovenije vplivajo geografska lega, nadmorska višina oziroma relief in oddaljenost od morja. Največji vpliv na količino padavin v Sloveniji imajo Alpe in Dinarsko gorstvo. Od tu se količina padavin zmanjšuje tako proti zahodu kot proti vzhodu.

V zahodnih delih Alp pade več kot 3500 mm, na visokih dinarskokraških planotah okoli 2000 mm, v osrednji Sloveniji od 1200 do 1600 mm, na skrajnem vzhodu pa manj kot 900 mm padavin na leto. Padavine so precej enakomerno razporejene čez celo leto.

J

J

A

S

O

N

30

0

D

KREDARICA (2514 m)

temperatura °C 30

padavine mm 300

1993 mm

20

200

10

100 0

0 -10

Največji vpliv na temperature v Sloveniji imata bližina morja in nadmorska višina. Najugodnejše temperature so v nižinah in pokrajinah, ki so odprte proti Jadranskemu morju. Temperaturne razlike med zimo in poletjem so povsod sorazmerno velike.

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

Rateče

Kredarica

Celje

V katerem letnem času so največje temperaturne razlike med posameznimi podnebji?

Ljubljana LJUBLJANA (299 m)

temperatura °C 30

Z vrnitvijo v domači kraj zaključujemo naše štiriletno druženje. Upam, da ste spoznali, kako čudovit in nenavaden je planet, na katerem živimo. Poskrbite, da ga bodo lahko obiskovali tudi popotniki za vami.

padavine mm 300

1393 mm

20

200

10

100

0

0

-10

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

Kateri tipi podnebja so v Sloveniji?

Helena

Ilirska Bistrica Portorož

V Sloveniji imamo tri tipe podnebja: • zmerno sredozemsko, • zmerno celinsko in • gorsko.

Oznaka zmerno pomeni, da gre za omiljene tipe podnebja. Med posameznimi tipi tudi ni ostrih meja, ki bi jasno določale, do kod sega posamezno podnebje.

Opiši značilnosti podnebja v domačem kraju.

PORTOROŽ (92 m)

temperatura °C 30

padavine mm

tem °C

300

30

1046 mm

20

200

20

10

100

10

0

0 -10

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

SLOVARČEK: ▶ burja – močan in sunkovit veter, ki v sunkih doseže hitrost nad 100 km/h, piha iz notranjosti proti morju

18

SLOVENIJA

knjigarna.com swis721

Zemljevidi – Osnova vsakega potovanja je dober zemljevid. Prav zaradi tega smo vsakemu delu potovanja dodali zemljevid, na katerem so zapisani le osnovni geografski pojmi. Zaradi boljšega razumevanja vodnika so ponekod dodani tematski zemljevidi. Še več in bolj podrobne zemljevide pa najdete v atlasu Slovenije.

Merilo – Vsak zemljevid ima merilo, ki pove, kolikšni razdalji v naravi ustreza določena razdalja na zemljevidu. Pri zemljevidih pokrajin je prikazano tudi, kateri del Slovenije prikazujejo.

CMYK 10/100/90/0

Merilo 1 : 500.000 0

5 km

10 km

15 km

20 km

25 km

4

RS 9 UC 2015 notranjost.indd 4

-10

23/04/15 10:31

0

-10

V žarišču − Večini poglavij so dodane posebne teme, ki smo jih poimenovali »V žarišču«. Z njihovo pomočjo boste spoznali različne naravne in družbene pojave, ki izstopajo pri posameznem delu potovanja, hkrati pa je obravnavani pojav pomemben za celo Slovenijo.

Slovenija še enkrat na kratko − Na koncu je dodana še kratka ponovitev, s pomočjo katere boste obnovili in strnili osnovna znanja o Sloveniji in njenih prebivalcih.

grafi in slike

MURSKA SOBOTA (188 m)

temperatura °C 30

padavine mm

ine mm

300

20

200 100

0

0

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

Ponovi 1. Kaj najbolj vpliva na podnebje v Sloveniji?

2. Naštej splošne značilnosti podnebja v Sloveniji.

Razmisli Primerjaj značilnosti podnebja v Portorožu z značilnostmi podnebja v Atenah? Kaj ugotoviš?

D

300

Kaj je značilno za posamezno podnebje?

200 100

Na območjih, kjer prevladuje zmerno sredozemsko podnebje, je povprečna januarska temperatura nad 0 °C in povprečna julijska nad 20 °C. Najvišje temperature so ob obali. Ravno obratno je s padavinami – teh je ob obali manj (do 1000 mm), v notranjosti pa več (do 1700 mm).

Za območja s sredozemskim podnebje je značilna tudi burja.

0

Murska Sobota

D

Celje

CELJE (244 m)

temperatura °C 30

padavine mm 300

1146 mm

20

200

10

100 0

0 -10

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

Večji del Slovenije ima zmerno celinsko podnebje.

Poletja so topla, zime zmerno mrzle. Povprečne julijske temperature so malo pod 20 °C, januarske pa nekaj pod 0 °C. Velikih temperaturnih razlik med posameznimi kraji ni. Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu, največ jih je poleti.

Gorsko podnebje imajo Alpske pokrajine, Pohorje in najvišji predeli Dinarskega gorstva. Povprečna januarska temperatura je manj kot –3 °C, julijska pa do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Območja z gorskim podnebjem prejemajo zelo veliko količino padavin – od 1700 mm do 3200 mm in več. Največje podnebne razlike so med kotlinami in dolinami ter višjim svetom.

V katerem od prikazanih krajev je največja razlika med povprečnimi mesečnimi temperaturami?

ILIRSKA BISTRICA (424 m)

temperatura °C

padavine mm

00

30

00

20

200

00

10

100

0

Povzetek V Sloveniji imamo tri tipe podnebja. Najvišja območja imajo gorsko podnebje, v Obsredozemskih pokrajinah je zmerno sredozemsko podnebje, preostala Slovenija pa ima zmerno celinsko podnebje.

padavine mm

814 mm

10

-10

povzetek in aktivnosti

300

1448 mm

Na potovanju sta poleg dobre volje in radovednosti najpomembnejša dober popotni vodnik in zemljevid.

Oboje je združeno v knjigi, ki jo imate pred seboj.

Za lažjo uporabo je najprej prikazana Slovenija kot celota, nato pa sledijo potovanja v posamezne naravno­geografske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, najpomembnejša spoznanja so poudarjena, nove besede pa pojasnjene v slovarčku.

Med besedilom so številna vprašanja, pri katerih se je potrebno za hip ustaviti, odpočiti in razmisliti. Ne pozabite si ogledati fotografij, zemljevidov in ostalega slikovnega gradiva, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo.

Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane posebne rubrike Ali veš?, Aktualno! in Profil. Na koncu vsake enote so povzetek ter dve vrsti aktivnosti Ponovi in Razmisli, s katerima boste ponovili, utrdili in nadgradili svoje znanje o določeni geografski enoti.

0

0 -10

Vodnik in zemljevid obenem!

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

Srečno potepanje po Sloveniji!

D

rju

SLOVENIJA

19

knjigarna.com swis721

Imena rek, gorovij, vrhov, kotlin in dolin ter mest so napisana z različno pisavo.

S

l

Murska Sobota

o

v

200 m 600 m 1000 m 2000 m 3000 m vrh hriba ali gore

večji kraj

A1

p o l j e

a

Ptuj

ice

a

Lendava

ur

g

D r aD v s k o ra v

0m

M

e

or

k

M u r s k a r a v n i n a

A5

eg

s

sk

n

av

e

Maribor

nd

CMYK 10/100/90/0

Le

Legenda – Oblike površja oziroma nadmorske višine so na zemljevidih prikazane z različnimi barvami.

Prikazane so tudi reke in državne meje ter označeni najvišji vrhovi posameznih pokrajin, večji kraji in mesta.

o

Ljutomer

r

i

c

e Ormož

P t u j s k o p o l j e

5

RS 9 UC 2015 notranjost.indd 5

23/04/15 10:31

Slovenija PO POVRŠINI MAJHNA, A IZREDNO RAZNOLIKA Na stičišču Alp, Panonske nižine, Dinarskega gorstva in Sredozemlja leži Slovenija – srednjeevropska država, ki je kot samostojna na svetovno prizorišče stopila šele pred dvema desetletjema, zato je ponekod v tujini še precej nepoznana. Tu se na majhnem prostoru poleg različnih naravnih enot prepletajo tudi različni narodi in kulture.

Po čem je znana Slovenija?

Za Slovenijo je značilna izjemna naravna raznolikost, ki v veliki meri vpliva tudi na družbene značilnosti.

V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je srednje gosto poseljena in se tako kot večina evropskih držav sooča s staranjem prebivalstva. Njeno gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti gospodarstva Evropske unije, vendar na področju visoke tehnologije in inovacij nekoliko zaostaja za gospodarsko najbolj razvitimi državami. Čeprav je Slovenija mlada država, je članica vseh pomembnejših mednarodnih organizacij in postaja vse bolj prepoznavna v svetu.

Kdo največ prispeva k prepoznavnosti Slovenije?

SLOVENIJA Država z veliko gozdov, razpršeno poselitvijo in relativno visoko stopnjo kakovosti življenja. Pokrajinska pestrost in prometna prehodnost omogočata razvoj številnih dejavnosti.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

6

RS 9 UC 2015 notranjost.indd 6

23/04/15 10:31

Povzetek

Slovenija je mlada in izredno raznolika država.

Leži v Srednji Evropi približno 46° severno od ekvatorja in 15° vzhodno od začetnega poldnevnika.

Kje leži Slovenija?

Ponovi

Slovenija leži v Srednji Evropi, natančneje okoli 46° severno od ekvatorja in 15° vzhodno od začetnega poldnevnika. Geometrično središče Slovenije je v Spodnji Slivni pri Vačah. V Sloveniji uporabljamo srednjeevropski čas, ki je eno uro pred greenwiškim (GMT).

Katere države še spadajo k Srednji Evropi?

1. S pomočjo zemljevida sveta in zemljevida Evrope opiši lego Slovenije.

2. Koliko je ura v Ljubljani, ko je v Londonu poldne?

Razmisli

1. Po čem je Slovenija znana v svetu?

2. Kaj bi morali storiti, da bi bili še bolj prepoznavni v svetu?

3. Naštej nekaj znanih Slovencev, ki so prepoznavni tudi zunaj meja Slovenije.

Osebna izkaznica Slovenije Lega: v Srednji Evropi Površina: 20.273 km² Prebivalstvo (2014): 2.026.731 Bruto družbeni proizvod na prebivalca (2014): 18.000 € Večja mesta: Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, Velenje, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Jesenice, Postojna, Murska Sobota Naravnogeografske enote: Alpske, Predalpske, Obpanonske, Dinarskokraške in Obsredozemske pokrajine

46°

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

7 15° RS 9 UC 2015 notranjost.indd 7

23/04/15 10:31

1 PREDHODNIKI IN PREDNIKI Ozemlje današnje Slovenije je poseljeno že od kamene dobe dalje, vendar so se Slovenci kot narod izoblikovali šele v 19. stoletju, samostojno državo pa so dobili šele konec 20. stoletja. Skozi vso zgodovino lahko sledimo pestremu dogajanju na tem območju, o čemer pričajo številne pomembne arheološke najdbe.

Kaj so nam zapustili prvi ljudje?

Glede na arheološke najdbe je bilo današnje slovensko ozemlje poseljeno že v starejši kameni dobi − pred več kot 200.000 leti. Med najdbami iz kamene dobe izstopa piščal iz Divjih bab pri Idriji, ki je stara okoli 55.000 let in je najstarejša znana piščal na svetu. Zanimivi sta tudi koščena šivanka in preprosta piščal, ki so ju našli v jami Potočka zijalka na Olševi.

Kdaj se je pojavil človek v Evropi?

Brižinski spomeniki | Freising (Nemčija)

piščal iz stare kamene dobe | Divje babe (Fototeka Narodnega muzeja Slovenije, foto T. Lauko)

Kaj so našli na Ljubljanskem barju?

V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju. Ljubljansko barje in Ljubljanica sodita med najzanimivejša najdišča v tem delu Evrope. Med drugim so tu našli kolo z vrtljivo osjo, ki velja za najstarejše leseno kolo te vrste na svetu. V mlajši železni dobi so tu živeli Kelti.

Zakaj so ljudje na Ljubljanskem barju postavljali kolišča?

knjigarna.com swis721

Kdaj so se tu naselili Slovani?

V drugem stoletju pr. n. št. so na slovensko ozemlje začeli prodirati Rimljani. V prvem stoletju je celotno današnje slovensko ozemlje postalo del rimskega imperija. Čez ozemlje so potekale pomembne trgovske in vojaške poti.

CMYK 10/100/90/0 V 6. in 7. stoletju so ozemlje poselili Slovani.

V 7. stoletju je bila na večjem delu ozemlja današnje Slovenije in Avstrije ustanovljena kneževina Karantanija, ki je obstajala do 11. stoletja.

Katero ozemlje je obsegala Karantanija?

8

leseno kolo | Ljubljansko barje

SLOVENIJA

RS 9 UC 2015 notranjost.indd 8

23/04/15 10:31

Povzetek

Slovensko ozemlje je bilo poseljeno že pred več kot 200.000 leti. Zaradi prometne prehodnosti in geografske lege so se tu skozi zgodovino izmenjavala številna ljudstva.

Od 7. stoletja naprej tu živijo Slovani.

Ponovi

1. Katere svetovno pomembne najdbe so našli na območju današnje Slovenije?

2. Na kratko opiši zgodovino dogajanja na območju današnje Slovenije.

3. Kdaj slovenščina postane knjižni jezik?

koščena šivanka | Potočka zijalka

Razmisli

Od kdaj naprej lahko govorimo o zgodovini Slovencev?

Kdaj so se pojavila prva besedila v slovenskem jeziku?

Nekje konec 10. ali v začetku 11. stoletja so nastali Brižinski spomeniki, ki so najstarejši dokument slovenske kulture. Brižinski spomeniki so prva ohranjena zapisana besedila v slovenščini.

V 14. stoletju so se uveljavili Celjski grofje, plemiška družina, ki je imela središče svoje posesti na današnjem slovenskem ozemlju. V 15. stoletju so slovenskemu ozemlju zavladali Habsburžani.

V 16. stoletju, v času protestantizma, so nastale prve knjige v slovenskem jeziku. S tem so bili postavljeni temelji slovenskega knjižnega jezika. Primož Trubar je prvič zapisal besedo Slovenci (poimenovanje se je nanašalo na vse ljudi, ki so govorili slovensko).

Z uvedbo obveznega šolanja v 18. stoletju se je začel slovenski narodni preporod.

knjigarna.com swis721 (Fototeka Narodnega muzeja Slovenije, foto T. Lauko)

Kdo je v slovenske dežele uvedel obvezno osnovno šolo?

Slovenci so zahtevali več pravic …

Sredi 19. stoletja je nastal prvi slovenski politični program Zedinjena Slovenija. Z njim so Slovenci zahtevali združitev vseh Slovencev v samoupravno enoto z lastnim deželnim zborom in javno uporabo slovenskega jezika.

CMYK 10/100/90/0

vaška situla | Vače

SLOVENIJA

RS 9 UC 2015 notranjost.indd 9

9

23/04/15 10:31

2 DRŽAVE NA SLOVENSKEM OZEMLJU Dogajanje na ozemlju današnje Slovenije je bilo zaradi geografske lege v preteklosti zelo pestro. Tu so se srečevali interesi različnih držav, ki so si prizadevale priključiti določen del slovenskega ozemlja. Območje Slovenije je tako pripadalo različnim evropskim državam, včasih tudi več državam hkrati ...

Knežji kamen ▶ Na njem so v Karantaniji ustoličevali kneza. ▶ V obredu je knez dobil potrditev oblasti od svobodnega ljudstva. ▶ Hranijo ga v Celovcu v Avstriji.

1. stol. pr. n. št - 5. stol. n. št. | Rimsko cesarstvo

8.- 11. stol. | Karantanija

Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna plemena in ljudstva, zato so Rimljani to ozemlje vključili v svoj obrambni sistem.

Katere so bile prve državne tvorbe na današnjem slovenskem ozemlju?

Karantanija je zavzemala velik del ozemlja današnje Avstrije in Slovenije.

knjigarna.com swis721

Prva znana državna tvorba, ki je vključevala tudi današnje slovensko ozemlje, je bilo Noriško kraljestvo, ki so ga ustanovili Kelti ob koncu 2. stoletja pr. n. š.

Od 1. stoletja pr. n. št. do 5. stoletja n. št. je ozemlje današnje Slovenije sodilo v Rimsko cesarstvo. Pri tem je bil zahodni del priključen osrednjemu delu cesarstva, severovzhodni del in Dolenjska provinci Panonija, severni del pa provinci Norik.

Kje se je nahajala Karantanija?

Kmalu po obdobju priseljevanja Slovanov (6. in 7. stoletje) se je v vzhodnih Alpah oblikovala plemenska tvorba Karantanija, ki je obstajala vse do 11. stoletja.

Do sredine 8. stoletja je bila neodvisna kneževina, nato pa je prišla pod oblast Bavarcev in s tem posredno Frankov. Središče Karantanije je bil Krnski grad v bližini Celovca. Prebivalci Karantanije so bili različnega izvora, prevladovali pa so Slovani. Z razpadom frankovske države je slovensko ozemlje pripadlo Svetemu rimskemu cesarstvu (Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda).

CMYK 10/100/90/0 Poznaš rimsko ime kakšnega od naših krajev?

10

SLOVENIJA

RS 9 UC 2015 notranjost.indd 10

23/04/15 10:31