9789612716493

a. co m ar n jig kn NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 1

28/04/16 12:27

Dr. Milena Mileva Blažić, dr. Blanka Bošnjak, mag. Karolina Jarc, dr. Jakob Jaša Kenda, mag. Katarina Klajn, Drago Meglič, Neža Ritlop, dr. Peter Svetina, dr. Marija Žveglič

Novi svet iz besed 9 Berilo za 9. razred osnovne šole Uredila: Andreja Ponikvar

a. co m

Didaktična zasnova berila: dr. Boža Krakar Vogel Strokovni pregled: dr. Alenka Žbogar, mag. Nataša Špolad Manfreda Ilustracije: Zoran Smiljanić

Fotografije: Slikovna zbirka NUK in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)

ar n

Jezikovni pregled: dr. Nataša Hribar

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

jig

Berilo Novi svet iz besed 9 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 198. seji dne 21. 3. 2019 s sklepom št. 613-1/2019/106 potrdil kot učbenik za slovenščino za 9. razred osnovne šole.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2015). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821-82(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00

NOVI svet iz besed 9 : [berilo za 9. razred osnovne šole] / [sestavili] Milena Mileva Blažić ... [et al.] ; [ilustracije Zoran Smiljanić ; fotografije slikovna zbirka NUK in drugi viri]. - 1. izd., 3. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2019

Brezplačni telefon: 080 1990 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

ISBN 978-961-271-649-3 1. Blažič, Milena COBISS.SI-ID 300935936

NSIB 9 berilo 2019 notranjost.indd 2

23/07/2019 09:08

a. co m ar n jig

kn

Milena Mileva Blažić, Blanka Bošnjak, Karolina Jarc, Jakob Jaša Kenda, Katarina Klajn, Drago Meglič, Neža Ritlop, Peter Svetina, Marija Žveglič

NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 3

9 28/04/16 12:27

Kazalo Svetovna književnost po letu 1950

a. co m

Randy Powell, Se je poljubljati s punco, ki kadi, kot da bi lizal pepelnik? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 John Lennon, Zamisli si/Imagine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Slovenska književnost po letu 1950

ar n

Vesna Lemaić, Tisočšestoti razgovor za službo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Kozma Ahačič, Jezični možje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Andrej Košak, Outsider . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Goran Vojnović, Čefurji raus! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Janja Vidmar, Debeluška . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Maja Haderlap, Angel pozabe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Alojz Ihan, Trgovina igrač . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Matjaž Zupančič, Hodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Milan Kleč, Kravica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Boris A. Novak, Narcis in Eho . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Milan Jesih, Cesarjeva nova oblačila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Evald Flisar, Stric iz Amerike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Marko Kravos, Zamejska žalostna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Svetlana Makarovič, Romanca o žabah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Kajetan Kovič, Prva razglednica Firence, oktober 1956 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Gregor Strniša, Zemlja pleše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Lojze Kovačič, Prišleki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Ada Škerl, V našem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

Svetovna književnost 19. in prve polovice 20. stoletja

jig

Raymond Queneau, Vaje v slogu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Antoine de Saint-Exupéry, Mali princ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Bertolt Brecht, Mati Korajža in njeni otroci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Carl Sandburg, Megla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Heinrich Heine, Ko ti pogledam v oči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

kn

Slovenska književnost 19. in prve polovice 20. stoletja

Karel Destovnik - Kajuh, Jesenska pesem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Srečko Kosovel, Kons 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Srečko Kosovel, Kons 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Ciril Kosmač, Gosenica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Anton Ingolič, Gimnazijka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 France Bevk, Kaplan Martin Čedermac . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 Alma Karlin, Modri mesec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 Josip Murn - Aleksandrov, In čarovnica (Pastirjeva pesem) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 4

28/04/16 12:27

Starejša svetovna književnost

114 118 120 124 128 132 134 138 142 146 150 151 152 154 156

a. co m

Zofka Kveder, Potovalci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Oton Župančič, Žebljarska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ivan Cankar, Na peči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ivan Cankar, Bobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ivan Cankar, Kralj na Betajnovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Dragotin Kette, Aj, ta lepa krčmarica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Rado Murnik, Ženini naše Koprnele . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Marica Nadlišek Bartol, Fata morgana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Fran Milčinski, Kravji zvonec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ernestina Jelovšek, Spomini na Prešerna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Simon Jenko, Rodoljubki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Oton Župančič, Vezenina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Fany Hausmann, Golobici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

France Prešeren, Gazela III . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

France Prešeren, Zdravljica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ar n

William Shakespeare, Romeo in Julija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

François Villon, Balada o pregovorih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Neznani avtor, Burka o jezičnem dohtarju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Giovanni Boccaccio, Dekameron . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Hafis, Ko se nekoč bo moje srce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

162 166 168 172 174

Starejša slovenska književnost

jig

Valentin Vodnik, Moj spominik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 Janez Vajkard Valvasor, Različne nadloge, povodna pošast, ki je lahkomiselno dekle odvedla v vodo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 Primož Trubar, Kakšni morajo biti starši . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184

kn

Obdobja književnosti in besedila v berilih Novi svet iz besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188 Kazalo literarnovednih pojmov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194 Bibliografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196

NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 5

28/04/16 12:27

a. co m

Pom isli, da ni raja, poskusi, saj bo šlo, ni pekla – pod nam i, a nad nam i le nebo.

Z am isli si, da ljudje vsak dan žive.

kn

jig

ar n

(John Lennon, Z am isli si /Im agine)

NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 6

28/04/16 12:28

a. co m

ar n

Svetovna književnost

kn

jig

[ po letu 1950 ]

NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 7

28/04/16 12:28

Randy Powell

Biff se je živčno popraskal po vratu.

Se ne bi raje takoj izmuznil v hribe in pozabil na knjigo?

Vstal je.

Vrata so se odprla, koraki. Spet je sedel na kavč, prekrižal nogi in v zad­ njem trenutku znova vstal. »Pa sva tukaj!« Pamin glas je bil rahlo napet. »Bifko, rada bi ti predstavila svojo nečakinjo Heidi.

Heidi, to je moj ljubi Biff.« »Sosedje od Garyja in Sherri imajo psa, ki mu je ime Biff,« je rekla nečakinja. »Tega ne slišim prvič,« je odvrnil Biff.

Pam se je zasmejala: »Kako to misliš? Kdaj pa si že slišal?« »Najbrž res še nisem,« je rekel Biff in gledal v tla. »Hotel sem reči, da je to ime kar pogosto. Za pse.« Nerodna tišina. »Biff ima osemnajst let,« je rekla Pam, pri čemer je gledala skozenj, kot da razlaga eno izmed svojih skulptur. Eno izmed tistih, ki se ji niso najbolj posrečile. »Mislim, da je to potrebno razjasniti.« Nečakinja ga je pogledala. »Pam pravi, da ti je všeč moj mornarski plašč. Najbrž si ji tudi zašpecal, da sem hišnika žicala za cigarete?« »Em, kaj?« Biff je osuplo odkimal. V glavo mu je postalo zelo vroče. »Zakaj žicaš?« jo je vprašala Pam. »Pa še od hišnika. On ti jo bo pa res dal. In še tiste grozne cigarete brez filtra kadi.« »Včeraj mi jo je dal.« »Lažnivka.« »Ja, samo da ni vedel. Škatlico je pustil na mizi v veži. Dve sem si posvojila. Saj se tako reče? Posvojiti si nekaj?« Biff se je zbral. Zdaj ima priložnost, da pokaže svoj besedni zaklad. Pravilno se reče … »Z lepim se hvališ,« jo je oštevala Pam. »Posvojiti ni isto kot prisvojiti si,« je rekel Biff, vendar je bil že prepozen.

Sploh se nista zmenili zanj. »In še ta nezdrava, nevarna razvada,« je nadaljevala Pam. »Življenje je nasploh nezdravo in nevarno,« je odvrnila nečakinja. »Razlika je precejšnja,« se je zahihital Biff. Potem se je odločil, da se mora sprostiti. Pozabiti na besedo prisvojiti.

kn

jig

ar n

Randy Powell (1956), ameriški mladinski pisatelj, že vse življenje živi v Seattlu v ZDA. To moderno, svetovljansko mesto je v marsičem vplivalo na njegov pisateljski opus, predvsem v tem, da ima natanko izbrušen čut za sodobno mladino, zlasti za njene obrobne predstavnike. O tem jasno priča njegov edini v slovenščino prevedeni roman Se je poljubljati s punco, ki kadi, kot da bi lizal pepelnik? (1. ameriška izdaja 1992). V številnih drugih delih (Premalo cenjeno leto, 1988, Dean Duffy, 1995, Straniščne školjke, ki žvižgajo, 1996, idr.) pa se ukvarja s problematiko športa med mladimi; prav zaradi njih je eden najpomembnejših predstavnikov sodobnega mladinskega športnega romana.

a. co m

Se je poljubljati s punco, ki kadi, kot da bi lizal pepelnik?

8 NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 8

28/04/16 12:28

a. co m

Biff Schmurr je namenjen v hribe, toda knjigo z opisom poti je pustil pri sestrini prijateljici Pam in zato gre najprej k njej. Pam pa ima v gosteh ravno svojo nenavadno nečakinjo Heidi, ki mu jo želi na vsak način predstaviti. Biff je Heidi za trenutek srečal že v veži Paminega bloka in mu prav nič ni do tega, da bi jo še enkrat, a Pam je že šla ponjo ...

Stvarna pojasnila

Uporabite spodnje besede v smiselnih povedih. skulptura žicati prisvojiti si luštkan kul

kn

jig

ar n

»Mimogrede, em,« je dvignil glas. »Sta že slišali tisto, da se je, em, poljubljati, em, s punco, ki kadi, kot pepelnik … Kot da bi ga lizal.« Govoril je vedno tišje.

Sploh se nista menili zanj. Sam sebi je govoril, nihče ga ni poslušal. »Kaj morem, sem pač kadilka,« je rekla nečakinja.

9 NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 9

28/04/16 12:28

kn

jig

ar n

a. co m

»Ti gos,« je Pam zmajala z glavo. »Gotovo še nisi zasvojena. Vsaj ne toliko, kot bi bila rada.« »Vsi bomo enkrat umrli,« je zavzdihnila Heidi in si ogledovala svoje urejene nohte. »Pustiva to,« je rekla Pam. »Nimam nič proti,« ji je vzvišeno odgovorila Heidi. »Ne bodi neolikana, Biff je tukaj,« jo je rezko opomnila Pam. »In ne bodi tako vzvišena.« »Vedno mi pravi, da sem neolikana in vzvišena,« se je njena nečakinja obrnila k Biffu. »Kot da sem razvajena smrklja. Kot da je edino pomembno to, da se lepo obnašam.« »Nič ne bi bilo narobe, če bi se,« je zavzdihnila Pam. »Olika. Kakšna nagnusna beseda. Tako izsušena in stisnjena, ko kakšna mumija.« »Moj bog,« je Pam zavila z očmi. »Tale pogovor postaja že dolgočasen,« se je namrdnila Heidi. »Grem lahko nazaj v svojo sobo?« »Zaradi mene,« je zamrmral Biff.

Heidijina glava se je počasi obrnila k njemu. »Prosim? Si kaj rekel?« Oči so si ga ogledale od peta do glave. Biff se je spraševal, če je to zaboden pogled. Vsekakor se je počutil, kot bi ga kdo zabodel. »Obstaja kakšen razlog, da bi si tegale želela spoznati?« je vprašala svojo teto in še naprej predirno gledala Biffa. »Moj bog, res si navadna razvajena smrklja,« je rekla Pam. »Strašno nevzgojena si.« »Nevzgojena. Še ena mumificirana beseda,« je zagodla Heidi, ki je končno umaknila pogled z Biffa. »Ne, to sploh ni beseda, navaden posušen drek je.« »Zdaj je v tisti fazi, ko misli, da nas s kletvicami lahko šokira,« je Pam razložila Biffu. »Lynn pravi, da večina otrok v to fazo pride pri dvanajstih.

Heidi malo zamuja.« »Lynn je seveda strašen strokovnjak,« je Heidi zavila z očmi. »Ampak vsaj od daleč je kul. Ne vem, zakaj se je poročil s tabo.« Pam se je medeno nasmehnila. »Kaj ni luštkana? Ne vem, zakaj sem tako nora nanjo. Pridi sem, ti,« je stisnila Heidijin obraz z dlanmi. »Ne vem, zakaj sem tako nora nate, ti ljubica sladka.« Nečakinja se je skoraj nasmehnila, kljub temu da jo je teta kar močno uščipnila v lica. »Rada bi šla v knjižnico. Misliš, da bi me tale peljal?« je vprašala.

Biff se je zavedel, da je pokazala nanj.

(Odlomek) Prevod: Jakob J. Kenda

Biff nato Heidi res odpelje v knjižnico in med njima se počasi spletejo nepričakovano tesne vezi.

10 NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 10

28/04/16 12:28

Literarnovedna pojasnila

Dejavnosti po branju

Književne osebe so vsi liki, ki nastopajo v literarnem delu. Književne osebe torej niso nujno zgolj osebe, tj. ljudje, temveč lahko v literarnem delu kot lik nastopajo tudi predmeti, pojmi, pojavi itn.

Književne osebe delimo na glavne in stranske. Glavne imajo v posameznem literarnem delu najpomembnejšo vlogo, na njih navadno temelji dogajanje, ki ga ponavadi tudi spremljamo skozi njihove oči, stranske pa imajo manj pomembno, zgolj epizodno vlogo.

a. co m

1. Zakaj Biff na začetku odlomka vstane? Zakaj tik zatem vstane še enkrat?

2. S katerim pridevnikom bi najbolje opisali človeka, ki vstane, sede in znova vstane?

3. Z eno besedo čim natančneje opišite, kako se počuti Biff, ko se Pam in njena nečakinja ne zmenita zanj.

4. S čim se poskuša vmešati v njun pogovor?

5. Izpišite poved, s katero Heidi po vašem mnenju najbolj zbode svojo teto, in ustno razložite, kje v tej povedi se skriva bodica.

6. Katerih besed Heidi ne mara? Katerih ne marate vi?

7. Se imata nečakinja in teta radi, čeprav se prepirata? Po čem to sklepate?

8. Številne izjave v odlomku so zapleten splet motivov književnih oseb in njihovih odnosov do drugih oseb. Takšna izjava je na primer Sosedje od Garyja in Sherri imajo psa, ki mu je ime Biff. Čim natančneje opišite, kakšen odnos do Biffa izpričuje Heidi s to izjavo in kakšni so njeni motivi zanjo.

9. Zakaj je ta izjava pravzaprav tako žaljiva? Na kaj namiguje?

10. S kakšnim namenom se Pam medeno nasmehne Heidi in kaj to pove o njenem odnosu do Heidi?

11. V nekaj povedih opišite zunanjost ene od književnih oseb.

12. Poljubljati dekle, ki kadi, naj bi bilo, kot bi lizal pepelnik. Čim bolj duhovito opišite, kako bi se počutila oseba, ki bi poljubljala: dečka, ki mu iz nosu rastejo izjemno dolge kocine; pretirano naličeno dekle, dekle, ki ima rada čebulo.

13. Življenje naj bi bilo po Heidijinem mnenju nezdravo in nevarno. Kakšno pa je po vašem? Opišite ga na svoj način.

kn

jig

ar n

• Katere književne osebe nastopajo v obravnavanem odlomku?

• Katera je glavna in kateri dve sta stranski?

• Naštejte pet del, v katerih književne osebe niso ljudje.

11 NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 11

28/04/16 12:28

John Lennon

Pomisli, da ni raja, poskusi, saj bo šlo, ni pekla pod nami, a nad nami le nebo.

Zamisli si, da ljudje prav vsak dan žive.

Imagine there’s no heaven It’s easy if you try No hell below us Above us only sky Imagine all the people Living for today …

Pomisli, da držav ni, poskusi − ni težko, ni treba ubiti ne umirat’, brez religij vse naj bo.

Pomisli − vsi ljudje v miru naj žive.

Imagine there’s no countries It isn’t hard to do Nothing to kill or die for And no religion too Imagine all the people Living life in peace …

Vem, porečeš, ti kar sanjaj, a povem ti, nisem sam, upam, da se nam pridružiš in naš svet bo kot en sam!

You may say I’m a dreamer But I‘m not the only one I hope some day you’ll join us And the world will live as one.

Zamisli si, da ni lastnine, ne vem, če sploh lahko?

Brez pohlepa in gladu bratstvo med ljudmi naj bo.

Pomisli, da prav vsi ljudje si naš svet dele.

Imagine no possessions I wonder if you can No need for greed or hunger In a brotherhood of man Imagine all the people Sharing all the world …

Vem, porečeš, ti kar sanjaj, a povem ti, nisem sam, upam, da se nam pridružiš in naš svet bo kot en sam!

You may say I’m a dreamer But I’m not the only one I hope some day you’ll join us And the world will live as one.

kn

jig

ar n

John Lennon (1940–1980), britanski glasbenik in mirovnik, se je rodil v Liverpoolu in si kot otrok želel postati mornar, kot je bil njegov oče. Ko je slišal plošče Elvisa Presleyja, se je odločil postati glasbenik. Bil je član znane glasbene skupine The Beatles, po njenem razpadu pa je nadaljeval samostojno kariero. Njegov vpliv v glasbi in mirovniških gibanjih se je nadaljeval tudi potem, ko ga je leta 1980 ustrelil neuravnovešeni atentator.

a. co m

Zamisli si/Imagine

Prevod: Jani Kovačič

12 NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 12

28/04/16 12:28

a. co m

Beatlesi so bili britanska rokovska glasbena skupina. Leta 1960 so jo ustanovili štirje mladi Liverpoolčani, John Lennon, Paul McCartney, George Harrison in Ringo Starr. V šestdesetih letih minulega stoletja so bili zelo znani, ustvarili so nov glasbeni slog in povzročili t. i. beatniški način življenja. Po njihovem vzoru so nastajale številne rokovske ali pop skupine (Rolling Stones, Bee Gees itn.). Bili so simbol gibanja mladih, poimenovanih otroci cvetja ali tudi hipiji. Nekatere izmed njihovih pesmi so ponarodele, npr. Yesterday (Včeraj), Yellow Submarine (Rumena podmornica), Help (Na pomoč). Skupina je razpadla leta 1971, vendar so člani nadaljevali samostojne nastope. John Lennon je bil znan kot glasbenik in velik mirovnik.

Pesem Imagine (Zamisli si) je postala uspešnica, v kateri so izražene ne le Lennonove ideje o miru in svetu, ampak ideje cele beatniške generacije.

Dejavnosti po branju

(Medijska) ustvarjalnica

ar n

1. Poskusite zapisati temo pesmi.

2. O kakšnem svetu je pel John Lennon?

3. V kakšnem svetu živimo danes?

4. Kaj vse si je predstavljal Lennon?

5. Komu je namenjena pesem?

6. Kako si vi predstavljate osebo, ki to poje?

7. Ali pesem tudi danes zveni sodobno?

8. Kako bi lahko spremenili svet na bolje?

9. Naštejte stvari, ki jih je naštel Lennon, da bi izboljšali svet.

10. Ali menite, da je te zamisli mogoče uresničiti?

jig

• Thomas More (1477–1535), angleški državnik in velik humanist, je leta 1516 napisal knjigo z naslovom Utopija, v kateri je podal svoje predstave o idealnem svetu. Ker se ni strinjal z angleškim kraljem Henrikom VIII. ga je kralj obsodil na smrt z obglavljenjem. Čez 400 let, leta 1935, so ga razglasili za svetnika.

O čem bi se Thomas More in John Lennon pogovarjala danes? Oba sta si predstavljala drugačen svet. Napišite njun pogovor.

• Priredite razredni koncert mirovniških skladb. Lastne izvedbe kombinirajte s posnetki in sestavite vezno besedilo.

kn

• Poslušajte prevod pesmi v izvedbi slovenskega glasbenika Janija Kovačiča. Kakšna je v primerjavi z izvirno pesmijo?

13 NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 13

28/04/16 12:28

a. co m ar n jig kn NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 14

Sredi zvez d, noč in dan se vrti ta svet, Z em lja pleše tja m ed zvez d e.

(Gregor Strniša, Z em lja pleše)

28/04/16 12:29

a. co m ar n jig kn

Slovenska književnost

NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 15

[ po letu 1950 ]

28/04/16 12:29

Vesna Lemaić

a. co m

Tisočšestoti razgovor za službo Dejavnosti pred branjem

Akvarij na njegovi levi pa je čist in prazen. »Kaj pa … že kaj razmišljate o otrocih?« Nekoliko se nagnem naprej in rečem: »Sem zelo lojalna.« »Veste, mene zanima prihodnost.« Reče. »Ni prihodnosti brez lastnega avtomobila. Žal rabimo kandidata z lastnim prevozom.« To me za trenutek pobije, potem pa izstrelim: »Kaj pa, kaj pa kakšno drugo mesto, ki ni vezano na avto?« Utrujeno se nasloni nazaj. »Mi smo stabilno podjetje. A zelo rabite službo?« Prikimam in se spomnim, da sem med razgovorom premalo kimala. »Vsa mesta so sicer že polna. Samo –« Direktor pogleda v prazen akvarij in me premeri: »Lahko bi bili naša nova riba.« Naslednji dan sem pustila v garderobi obleko in se usedla v akvarij. To je bil moj prvi full-time job: ždela sem v akvariju in nadomeščala zlato ribico.

Glavo sem skrila med kolena, ker me je bilo strah, da se bo to komu zdelo smešno. Toda vsi so se vedli zelo korektno in mi niso posvečali posebne pozornosti.

Ko je prva zadrega minila, sem dvignila glavo in odprl se mi je pogled skozi okno, na dolgo parkirišče, polno praznih avtomobilov. Direktor je sedel za mizo in okoli prsta vrtel avtomobilske ključe. Bil je utelešenje stabilnega podjetja.

Svetoval mi je, naj se pred njegovimi strankami smehljam.

In res, od takrat so me vsi začeli jemati resno kot pravo zlato ribico: ob odhodu iz pisarne so mi v akvarij frcnili kovanec po evro ali dva in si pri tem očitno kaj zaželeli. In ne vem kako – toda njihove želje so se res uresničile.

Postala sem slavna in dobila sem nov, večji akvarij. Ampak kaj pomeni slava brez lastnega prevoza.

Tajnica me je sicer s svojim dolgim nohtom res ščegetala po hrbtu in mi mežikala. Ampak direktor je še naprej na kazalcu vrtel avtomobilske ključe in mi, ko sva bila v pisarni sama, razlagal o pospeških in novem dizajnu notranje opreme svojega avtomobila.

kn

jig

ar n

Vesna Lemaić (1981) spada v mlajšo generacijo slovenskih pisateljic; sama se predstavlja kot ljubiteljica grozljivega žanra, filmskih in literarnih grozljivk.

Leta 2008 je izšel njen literarni prvenec, zbirka kratke proze Popularne zgodbe (za katero je leta 2010 prejela Dnevnikovo nagrado fabula), dve leti kasneje pa še roman Odlagališče. Pred tem je objavljala v različnih revijah, največ v Literaturi in Dialogih. Avtorica je med drugimi prejela še nagrado zlata ptica za obetavno in inovativno avtorico na področju literature (2009).

• Predstavljajte si, da ste že odrasli; kakšno službo bi si najbolj želeli opravljati?

• Če pa za svoje preživetje nikakor ne bi mogli dobiti službe, kaj bi bili še pripravljeni delati?

16 NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 16

28/04/16 12:29

kn

jig

ar n

a. co m

Gre za kratko zgodbo, objavljeno v zbirki sodobne avtorice Vesne Lemaić pod naslovom Popularne zgodbe (2008), ki je večplastna in razgibana, z nepredvidljivimi zapleti ter šokantnim zaključkom. V začetku gre za realistično zasnovano pripoved o dekletu, ki vneto išče službo in se zanjo dogovarja z nekim nerazumevajočim direktorjem.

17 NSIB 9 berilo 2016 notranjost.indd 17

28/04/16 12:29