9789612716578

— E V R O PA —

POVRŠJE EVROPE Kakšno je površje Evrope?

Površje Evrope je zelo raznoliko. Razdelimo ga na tri velike naravne enote: • stara gorstva s kotlinami in dolinami, • mlada gorstva ter • nižavja.

rn

a.

Evropa je od vseh celin najbolj razčlenjena. Ima številne polotoke, otoke in otočja. Morja in zalivi segajo daleč v notranjost celine. Izjema je le vzhodni del, ki je veliko bolj celinski. Polotoki so predvsem na severu in na jugu celine. Največji so: Skandinavski polotok, Pirenejski polotok, Apeninski polotok in Balkanski polotok.

Večja evropska otočja in otoki so: Islandija, Britansko otočje, Baleari, Sardinija, Korzika, Sicilija in Kreta.

co m

Evropo omejujejo Atlantski ocean na zahodu, Severno ledeno morje na severu in Sredozemsko morje na jugu. Na vzhodu Evropa meji na Azijo.

Korzika, otok v Sredozemskem morju

ga

Na zemljevid Evrope vpiši imena morij, ki oblivajo Evropo, večjih polotokov, otokov in otočji.

kn ji

1

Obala Škotske, Velika Britanija

14

— E V R O PA—

Morske ožine, prelivi in prekopi imajo pomembno vlogo pri povezovanju oceanov in morij.

Ožine in prelivi so naravnega nastanka, prekope pa so skopali ljudje, predvsem zaradi potreb pomorskega prometa.

Katere ožine ločujejo Evropo od Afrike in Azije?

STARA GORSTVA

ga

rn

a.

Nastala so v starejši zgodovini Zemlje in so že precej uravnana. Prevladujejo v severozahodnem in osrednjem delu Evrope. Na severozahodu so gorstva Velike Britanije in Skandinavsko gorstvo, ki je najvišje med starimi gorstvi. V osrednjem delu Evrope so Evropska sredogorja, na jugovzhodu so Rodopi, na skrajnem vzhodu celine pa Ural.

co m

Bospor

rstvo Skandinavsko go

MLADA GORSTVA

Nastala so v mlajši zgodovini Zemlje in so najvišja gorstva v Evropi. Zanje so značilni ostri vrhovi in globoke doline, ki jih ločujejo nižavja in kotline. So v južnem in jugovzhodnem delu Evrope. Od zahoda proti vzhodu si sledijo Pireneji, Apenini, Alpe, Dinarsko gorstvo, Karpati in Balkan. Najvišji vrh Evrope je Mont Blanc.

kn ji

2

Alpe, Matterhorn v Švici

NIŽAVJA Največji del površja Evrope predstavljajo nižavja, ki prevladujejo na vzhodu in severu. Največje nižavje v Evropi je Vzhodnoevropsko nižavje, ki se proti zahodu nadaljuje v Nemško–poljsko nižavje.

Nižavje v Ukrajini

15

— E V R O PA —

S pomočjo zemljevida Evrope na straneh 12–13 ali atlasa dopolni zemljevid.

A) Vpiši večje naravne enote: Alpe, Pireneji, Apenini, Dinarsko gorstvo, Karpati, Balkan, Rodopi, Skandinavsko gorstvo, Evropska sredogorja, Ural, Vzhodnoevropsko nižavje in Nemško-poljsko nižavje.

ga

rn

a.

co m

B) Vpiši reke: Volga, Donava, Dneper, Ren, Visla, Loara in Tajo.

kn ji

3

Zakaj so reke v Evropi pomembne?

Evropske reke niso med največjimi na svetu, so pa tako kot na drugih celinah izjemnega pomena za življenje. Predstavljajo pomemben vir električne energije in omogočajo promet daleč v notranjost celine, zelo pomembne so tudi za okolje in turizem.

16

A VOLG

jša Najdal n zelo a reka i evropsk plovna pot. bna pomem o jo povezali z pi s S preko morjem in reko m Baltski rnim morjem. Č e Don t r e tudi veliko j Na njej ektrarn. hidroel

— E V R O PA—

PODNEBJE IN RASTLINSTVO EVROPE Kateri toplotni pasovi so v Evropi?

Na skrajnem severu je subpolarno podnebje, medtem ko ima južni del Evrope sredozemsko podnebje. V gorskem svetu Alp, Pirenejev in Karpatov je gorsko podnebje.

a.

co m

Večji del Evrope je v zmerno toplem pasu, le skrajni sever sega v subpolarni, jug pa v subtropski pas. Za zmerno topli pas so značilna oceansko, celinsko in zmerno hladno podnebje.

Tajga

rn

Tundra SUBPOLARNO PODNEBJE

ga

ZMERNO HLADNO PODNEBJE

CELINSKO PODNEBJE

kn ji

OCEANSKO PODNEBJE

GORS

O KO P

DNEBJE

Gorsko rastlinstvo

SREDOZEMSKO PODNEBJE

Sredozemsko rastlinstvo

Stepa

17

— E V R O PA —

Kaj vpliva na podnebje Evrope?

Na podnebje v Evropi imata največji vpliv geografska lega in oddaljenost od morja.

Ker je Evropa zelo razčlenjena, sežejo vplivi morja globoko v notranjost celine in popustijo šele daleč proti vzhodu. Z oddaljevanjem od morja se zmanjšuje količina padavin, hkrati se povečujejo temperaturne razlike med poletjem

1

in zimo. Vpliv morja je še posebej opazen v hladni polovici leta. Morje se namreč pozimi počasneje ohlaja kot kopno in zaradi tega so temperature ob morju višje kot v notranjosti.

Območja ob Atlantskem oceanu, ki jih obliva topel Severnoatlantski tok (glej strani 76 in 77), imajo zaradi tega milejše zime.

Na podnebje vplivajo različni dejavniki.

co m

A) Poišči klimograme navedenih krajev in izpolni preglednico. povprečna mesečna temperatura januar

julij

London (str. 70)

a.

Moskva (str. 94) Atene (str. 56)

rn

Luleå (str. 83) Vaduz (str. 34)

letna količina padavin

LONDON

kn ji

MOSKVA

ga

B) Kraje poišči na zemljevidu Evrope. Poveži jih z dejavniki, ki najbolj vplivajo na njihovo podnebje.

ODDALJENOST OD MORJA GEOGRAFSKA LEGA

ATENE

SEVERNOATLANTSKI TOK

LULEÅ

NADMORSKA VIŠINA

VADUZ

2

Morje vpliva na naravne in družbene značilnosti Evrope. Pojasni trditev na primerih.

18

Š?

ALI VE Evropa ih stremn nima ek n je edina atur i temper z puščav. Za re celina b pe je značilno vro večino E preminjanje hitro s a. vremen

— E V R O PA—

Rastlinstvo

3

Sredozemskem morju je rastlinstvo prilagojeno poletni suši, medtem ko se v gorah spreminja z nadmorsko višino (glej str. 39). Najvišji vrhovi so skoraj povsem brez rastlinstva, tam vladata večni led in sneg.

Naravno rastlinstvo je človek v veliki meri izkrčil in posadil rastline, ki hitreje rastejo in dajejo pridelek, seveda pa so manj prilagojene na podnebje.

Tako v velikem delu Evrope prevladujejo njive, travniki, pašniki, vinogradi, sadovnjaki, pa tudi naselja, ceste, tovarne ...

Dopolni preglednico. rastlinstvo

značilnosti rastlinstva

co m

Naravno rastlinstvo je prilagojeno okolju, v katerem raste; prilagojeno je na pomanjkanje padavin, vročino, malo prsti, nizke temperature ...

Na zahodu in v Srednji Evropi zaradi velike količine padavin rasteta listnati in mešani gozd.

Proti vzhodu se količina padavin zmanjšuje, zato na vzhodu prevladuje travniško rastlinstvo – stepa. Na severovzhodu in severu zaradi nizkih temperatur rastejo iglasti gozdovi, ki jih v Rusiji imenujejo tajga, na skrajnem severu, kjer so temperature še nižje, pa raste tundra – mahovi, lišaji, redke cvetlice in nizko grmičevje. Ob

območje, kjer raste

a.

Zahodna in Srednja Evropa

rn

stepa

skrajni sever Evrope

Opiši vsaj en primer prilagoditve rastlin na naravne pogoje.

kn ji

4

ga

iglasti gozdovi

19

— E V R O PA —

Naravno rastlinstvo je človek v veliki meri izkrčil.

a.

co m

Dopolni miselni vzorec z vzroki za krčenje naravnega rastlinstva. V pomoč so ti fotografije.

ga

rn

GLAVNI RAZLOGI, ZA KRČENJE VEČJEGA DELA NARAVNEGA RASTLINSTVA?

kn ji

5

DOMAČI KRAJ Na zemljevidu Slovenije poišči svoj kraj in s pomočjo merila izračunaj, koliko je oddaljen od morja.

20

POVZETEK Evropa je druga najmanjša celina in v celoti leži na severni polobli. Na zahodu, severu in jugu jo omejujejo morja, na vzhodu je na široko povezana z Azijo. Meja med njima je dogovorjena in poteka po gorstvu Ural, reki Ural, po Kaspijskem jezeru, severno od Kavkaza, Črnem morju ter ožinah Bospor in Dardanele.

Površje Evrope predstavljajo tri velike naravne enote: stara gorstva s kotlinami in dolinami, mlada gorstva ter nižavja.

Večji del Evrope leži v zmerno toplem pasu. V Zahodni in Srednji Evropi, kjer je več padavin, rastejo listnati in mešani gozdovi. Na severu so iglasti gozdovi, še bolj severno tundra, daleč na vzhodu pa stepa. Naravno rastlinstvo je v veliki meri spremenjeno v obdelovalna zemljišča.

PONOVI 1. Kaj obsega Stari svet?

2. Na zemljevidu pokaži in opiši mejo med Evropo in Azijo.

3. Na zemljevidu pokaži in poimenuj: velika nižavja, mlada in stara gorstva, večje polotoke in otoke.

4. Na zemljevidu Evrope pokaži toplotne pasove in podnebna območja.

5. Naštej vzroke, zaradi katerih je naravno rastlinstvo v Evropi večinoma izkrčeno ali spremenjeno.

6. Pojasni pojme: EVRAZIJA, STEPA, TAJGA, TUNDRA.

RAZMISLI 1. Ali se poleg Evrope in Azije stikata še kateri drugi celini in kaj ju ločuje?

2. Kako geografska lega vpliva na podnebje Evrope?

3. Kako bližina morja vpliva na življenje ljudi?

4. Katere države ležijo tako v Evropi kot v Aziji?

AKTIVNOST 1. Poišči skrajne točke celinskega dela Evrope.

2. Marco Polo, beneški trgovec in popotnik, je v 13. stoletju prepotoval velik del Azije. Naredi plakat o Marcu Polu in povej, katere dežele je prepotoval. Kateri so bili razlogi za njegova potovanja?

3. Poišči informacije o svilni poti (kje je potekala, kaj so prenašali po tej poti …).

4. Preberi uvodna zapisa o Evropi in Aziji v knjigi Države sveta (Evropa (str. 11), Azija (str. 213)) in ju primerjaj. Pojasni glavne razlike med Evropo in Azijo.

5. V časopisu ali na svetovnem spletu poišči vremensko karto za določen dan in iz nje ugotovi, kakšno je bilo vreme v posameznih delih Evrope tistega dne.

6. Naredi preprost poizkus, s pomočjo katerega lahko pojasniš vpliv morja na podnebje. Potrebuješ dva kozarca in dva termometra. V en kozarec nalij vodo, drug kozarec napolni s prstjo. V oba kozarca vstavi termometer in ju postavi pod prižgano namizno svetilko. V enakih časovnih razmikih odčitaj temperaturo.

SLOVARČEK •

naravno rastlinstvo – rastlinstvo, na katerega človek ne vpliva

21

— E V R O PA —

PREBIVALSTVO EVROPE Koliko ljudi živi v Evropi?

Evropa je poleg Azije najgosteje poseljena celina, vendar so v gostoti prebivalstva v Evropi precejšnje razlike. Večje zgostitve prebivalstva so predvsem v Zahodni in Srednji Evropi, v nižinah

co m

Preuči zemljevid gostote prebivalstva v Evropi.

a.

Število prebivalcev na km2

Glasgow

Bristol

rn

Birmingham London Amsterdam Rotterdam Bruselj Pariz

ga

Stuttgart

Barcelona

Lizbona

Milano

Genova

Rim Neapelj

A) Pojasni, zakaj je Severna Evropa redko poseljena.

B) Kateri dejavniki vplivajo na gosto prebivalstva obalnih območij Južne Evrope?

C) Kje je po tvojem mnenju najugodnejše podnebje za življenje in zakaj?

22

100—200 več kot 200

Doneck

Šlezija

Lyon

Torino

25—100

Moskva

Munchen

Porto

manj kot 1 1—25

Hamburg

Berlin Dortmund Dresden Koln Frankfurt

kn ji

1

in kotlinah ter na nekaterih obalnih območjih Zahodne in Južne Evrope. Večja redkeje poseljena območja so predvsem na severu in vzhodu celine ter na višjih nadmorskih višinah.

Rostov na Donu

— E V R O PA—

Evropejci pripadamo trem velikim jezikovnim skupinam. V Vzhodni in Jugovzhodni Evropi prevladujejo Slovani, v Srednji, Zahodni in Severni Evropi Germani ter v Južni in Jugozahodni Evropi Romani. Precej manjša, a prav tako pomembna jezikovna skupina so Ugrofinci.

V Evropi živi veliko različnih narodov, vendar vsi narodi nimajo svoje matične države ali pa so naseljeni izven njenih meja. Te skupine so večinoma prepoznane kot narodne manjšine. Njihov položaj je v posameznih državah različno urejen.

Narodom pripiši jezikovno skupino.

HRVATI NORVEŽANI ŠPANCI

ga

NEMCI

rn

MADŽARI SLOVENCI

Sestava prebivalstva je v Evropi zelo raznolika. V gospodarsko razvitih državah se raznolikost zaradi priseljevanje še povečuje.

a.

ITALIJANI

kn ji

2

co m

Kako jezikovno in narodno pestra je Evropa?

Kakšna je verska podoba Evrope?

V Evropi je iz zgodovinskih razlogov najbolj razširjeno krščanstvo (pripadniki so kristjani), ki se deli na katoliško, pravoslavno in protestantsko vero. Protestantje so predvsem na severu in severozahodu Evrope, pravoslavni na vzhodu in jugovzhodu. V nekaterih državah na jugu in jugovzhodu Evrope je že stoletja prisotna tudi islamska vera (pripadniki so muslimani). Zaradi priseljevanja je veliko muslimanov tudi v večjih mestih drugod po Evropi. Obstaja seveda še množica manjših verskih skupin. Nekateri ljudje ne pripadajo nobeni verski skupnosti, nekateri pa ne verujejo v boga – te imenujemo ateisti.

Prevladujoče jezikovne skupine: romanska germanska slovanska ugrofinska ostale jezikovne skupine

PREBIVALSTVO EVROPE SE STARA Medtem ko se večji del sveta sooča s hitro rastjo prebivalstva, je za večino evropskih držav značilen nizek naravni prirastek. V nekaterih državah se rodi manj ljudi, kot jih umre, zaradi česar se prebivalstvo Evrope stara. Poleg nizkega naravnega prirastka na staranje prebivalstva vpliva tudi daljša življenjska doba. Brez večje rodnosti in priseljevanja bo prebivalstvo v Evropi začelo postopno, a nezadržno upadati.

23

ROMI

h svetu ji m e s v o P . ilijonov živi 15 m je največ i jih ji, V Evrop Evropi, Špani kem. zhodni v Jugov in na Madžars 0 i Francij ivi več kot 300 ž Pri nas , predvsem v Romov a rju in n Prekmu kem.

Dolenjs

— E V R O PA —

Prečrtaj napačno zapisano besedo v trditvi in jo nadomesti s pravilno. a) Evropa je gosto in enakomerno poseljena.

co m

3

b) Najmanjša gostota prebivalstva je v nižinah, kotlinah in na obalah morij. c) Prebivalstvo Evrope zelo hitro narašča.

č) V Evropi prevladujejo tri velike jezikovne skupine – slovanska, germanska in muslimanska.

e) Najbolj razširjena vera v Evropi je islam.

a.

d) Slovani prevladujejo v Južni in Vzhodni Evropi.

Albanija 2014 100+ 95-99 90-94 85-89 80-84 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 0-4

ga

Starostno sestavo prebivalstva prikažemo s starostno piramido, pri čemer nas običajno najbolj zanima razmerje med mladimi (do 14 let), ljudmi v zrelih letih (med 15 in 65 let) in starejšimi (nad 65 let).

moški

155 124 v tisoč

93

62

31

A) S pomočjo starostnih piramid opiši, kakšna je starostna sestava prebivalstva v navedenih državah.

kn ji

4

rn

f) Kristjani se delijo na katoličane, pravoslavce in muslimane.

moški

2 1,6 v mio

1,2

0,8

0,4

B) Naštej nekaj ukrepov, s katerimi bi po tvojem mnenju države lahko spodbudile naraščanje prebivalstva.

155

0 0 0,4 starostna skupina

ženske

0,8

1,2

1,6

100+ 95-99 90-94 85-89 80-84 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 0-4

24

124

2

Nemčija 2014

93

100+ 95-99 90-94 85-89 80-84 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 0-4

62

Poljska 2014

0 0 31 starostna skupina

ženske

moški

4 3,2 v mio

2,4

1,6

0,8

0 0 0,8 starostna skupina

ženske

1,6

2,4

3,2

4

— E V R O PA—

POVZETEK Evropa je gosto in neenakomerno poseljena. Najgosteje so poseljena območja Zahodne in Srednje Evrope, nižavja in kotline ter nekatera obalna območja. Najredkeje so poseljeni severni in vzhodni del celine ter gorski svet.

Večino prebivalstva Evrope sestavljajo pripadniki treh velikih jezikovnih skupin: Germani, Romani in Slovani.

Za večino Evrope je značilen nizek naravni prirastek, zaradi česar se prebivalstvo Evrope stara.

Starostna piramida je graf, ki nam prikazuje starostno in spolno sestavo prebivalstva.

PONOVI

co m

V Evropi so številne države, ki so narodno, versko in kulturno zelo raznolike. Ta raznolikost se s priseljevanjem še povečuje.

rn

a.

1. Na zemljevidu Evrope pokaži in poimenuj območja z najgostejšo in najredkejšo poselitvijo.

2. Kateri so vzroki za neenakomerno poselitev?

3. Naštej nekaj narodov, ki živijo v Evropi, in s pomočjo zemljevida ugotovi, kateri jezikovni skupini pripadajo in kje živijo.

RAZMISLI

kn ji

ga

1. Naštej posledice staranja prebivalstva in negativnega naravnega prirastka.

2. Katere narodne manjšine živijo v Sloveniji?

3. Naštej naravne in družbene dejavnike, ki vplivajo na gostoto poselitve.

AKTIVNOST

1. S pomočjo literature in svetovnega spleta napiši kratko poročilo o narodnih manjšinah v posameznih državah v Evropi.

2. V razredu se razdelite v tri skupine. Prva skupina je družina, ki zagovarja več otrok v družini. Druga skupina je družina, ki zagovarja načelo, da je težko uskladiti družino in delo in da je en otrok v družini dovolj. Tretja skupina je skupina strokovnjakov, ki morajo za državo pripraviti predloge, s katerimi bi spodbudili večjo rodnost.

SLOVARČEK • naravni prirastek – razlika med številom živorojenih in umrlih v letu dni • narodna manjšina – skupina prebivalstva, ki živi na ozemlju neke države in se po jeziku, običajih, šegah, veri razlikuje od večinskega naroda

25