Helena Verdev, Mojca Ilc Klun
Raziskujem Zemljo
a. co m
NOVO POTOVANJE
kn
jig
ar n
Učbenik za geografijo v 6. razredu osnovne šole
GEO6 UCB notranjost.indd 1
17/07/2018 10:13
Helena Verdev, Mojca Ilc Klun
Raziskujem Zemljo 6 NOVO POTOVANJE Učbenik za geografijo v 6. razredu osnovne šole
a. co m
Urednica: Helena Verdev Strokovni pregled: dr. Karel Natek, Andreja Janša Jezikovni pregled: Mateja Samastur Zemljevidi: PONS, Geodetski inštitut Slovenije, Monde Neuf, d. o. o Ilustracije: Getty images (na straneh 16, 17, 27, 50, 51, 60, 63, 72), Robert Solanovič/Umer, d. o. o (na strani 33), Gregor Štrukelj (na strani 53) Fotografije: Getty images, Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet
ar n
Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Danilo Frlež Tisk: Bulvest Print AD 1. izdaja: 1. ponatis Naklada: 2000 izvodov Ljubljana 2019
Zemljevidi na straneh 28, 30, 35, 37, 82-83, 84-85, 86-87, 89-90 so vzeti iz izdaje Perthes World Atlas, založbe PONS GmbH, Stuttgart, Nemčija.
jig
© by PONS GmbH, Stuttgart, Zvezna republika Nemčija, 2017. Vse pravice pridržane. © za slovensko izdajo Založba Rokus-Klett d. o. o., Ljubljana, Slovenija.
kn
Učbenik Raziskujem Zemljo 6, Novo potovanje, je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 191. seji dne 26. 4. 2018 s sklepom št. 613-1/2018/30 potrdil kot učbenik za geografijo v 6. razredu osnovne šole.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 91(075.2)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
VERDEV, Helena Raziskujem Zemljo 6 : novo potovanje. Učbenik za geografijo v 6. razredu osnovne šole / Helena Verdev, Mojca Ilc Klun ; [zemlevidi Pons, Geodetski inštitut Slovenije, Mond neuf ; ilustracije Getty Images, Robert Solanovič, Gregor Štrukelj ; fotografije Getty Images, Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2019 ISBN 978-961-271-703-2 1. Ilc Klun, Mojca COBISS.SI-ID 300960000
GEO6 RZ UCB 2019 prenova notranjost.indd 2
19/07/2019 11:24
KAZALO ZAČETEK POTOVANJA
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
4
GEOGRAFIJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 To je geografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
a. co m
VESOLJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Vesolje in nebesna telesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Osončje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Raziskovanje vesolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 PLANET ZEMLJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Oblika in zgradba Zemlje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Kopno in voda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Oceani in celine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Relief. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Raznolikost celin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Poselitev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
ar n
UPODABLJANJE ZEMLJINEGA POVRŠJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Upodabljanje Zemlje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Zemljevidi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Vrste zemljevidov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Geografska lega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Orientiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54
jig
GIBANJE ZEMLJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Vrtenje Zemlje okoli svoje osi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Kroženje Zemlje okoli Sonca. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Letni časi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64
kn
TOPLOTNI PASOVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Vreme. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Podnebje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Toplotni pasovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Vroči ali tropski pas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Zmerno topli pas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Mrzli pas. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Ponovitev in dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 PRILOGE Zemljevid Celine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Zemljevid Svet v presežkih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Zemljevid Gostota poselitve. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Fizični zemljevid sveta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89
GEO6 UCB notranjost.indd 3
17/07/2018 10:13
UVODNA STRAN
ZAČETEK POTOVANJA
a. co m
Vsaka pot v šolo, vsak izlet ali sprehod je potovanje in hkrati tudi raziskovanje. Vsako raziskovanje pa zahteva tudi nekaj znanja in priprav. Zato, da lahko odgovoriš na čim več vprašanj, ki se ti vsakodnevno zastavljajo, da veš, zakaj je pokrajina, ki te vsakodnevno obdaja, takšna kot je, smo ti v pomoč pripravili ta učbenik. V njem so odgovori na številna vprašanja, ideje za številna nova raziskovanja in neverjetna dejstva, ki so jih raziskali že drugi. To leto bomo spoznali osnovne značilnosti planeta, na katerem živimo. Spoznali bomo Zemljo kot planet. Raziskali njen položaj v vesolju ter odkrivali različna nebesna telesa. Sledi raziskovanje Zemlje kot celote. Spoznali bomo pripomočke, ki nam pomagajo pri proučevanju Zemlje. Raziskali bomo značilnosti in posledice gibanja Zemlje in zakaj imajo posamezna območja na Zemlji različne temperature in količino padavin.
ar n
Upava, da ti bo učbenik Raziskujem Zemljo, Novo potovanje, pomagal odgovoriti na tvoja vprašanja in te navdušil za vedno nova in nova raziskovanja bližnje in daljne okolice. Srečno! Helena in Mojca
Na vsako raziskovanje, potovanje se je potrebno dobro pripraviti. Da bi ti bil učbenik čim bolj v pomoč, smo ti pripravili nekaj osnovnih pojasnil.
kn
Vsako poglavje se začne z veliko uvodno fotografijo. Pozorno si jo oglej in jo opiši. Če prikazuje kraj, ga poišči na zemljevidu. Primerjaj ga s krajem, v katerem živiš.
GEO6 UCB notranjost.indd 4
celina
plašč
kopno
ocean
gostota poselitve gravitacijska sila
voda
otok
kroženje vode
zaliv
ozračje
skorja
Kakšna je oblika in zgradba Zemlje?
Kolikšen del Zemlje predstavlja kopno?
Kako razgibano je Zemljino površje?
Sončni vzhod nad Savo v okolici Jesenic
22
4
relief
polotok
jedro
PLANET ZEMLJA
Zemljino površje je zelo razgibano in raznoliko ter se še vedno spreminja. Nekatere spremembe na Zemljinem površju so počasne, druge zelo hitre. Velik del sprememb je danes povezanih z delovanjem človeka.
nadmorska višina
POGLAVJE
razčlenjenost celin
3 |
otočje
jig
V zmešnjavi črk so zapisani ključni pojmi posamezne teme. Pozorno jih preberi, po predelani temi se vrni na uvodno stran in jih pojasni.
Kako podobne ali različne so si celine?
23
Pod fotografijami so zapisani cilji teme v obliki vprašanj. Z njihovo pomočjo izveš vsebino posamezne teme.
17/07/2018 10:13
Vsaka nova učna vsebina se začne z uvodno fotografijo, ki ti skupaj z naslovom pove, o čem bo govora.
Podnaslovi so v obliki vprašanj. Uporabiš jih lahko tudi pri ponavljanju.
V Statističnih dejstvih so zapisani podatki, ki za samo razumevanje snovi niso najpomembnejši, so pa zanimivi. Poišči in dodaj k tem še ti kakšen zanimiv statistični podatek.
PL A NE T Z E M L JA
Kako voda na Zemlji kroži? Voda na Zemlji nenehno kroži, kar je izjemnega pomena za planet in življenje na njem. 1
KOPNO IN VODA
2 3 4
Zakaj imenujemo Zemljo tudi modri planet? Moherski klifi na Irskem, obala Atlantskega oceana
Fotografije, zemljevidi, ilustracije in grafi dopolnjujejo besedilo in so zelo pomembni. Ne pozabi si jih ogledati in prebrati besedila ob njih. Najpomembnejša spoznanja so izpostavljena.
Sončevi žarki segrevajo vodo, ki izhlapeva in se kot vodna para dviguje v ozračje. Z višino se vodna para ohlaja in oblikuje v oblake. Voda se v obliki padavin vrne na površje. Voda po rekah ali kot podzemna voda odteče v morje in vodni krog je sklenjen.
2
Na fotografijah Zemlje, posnetih iz vesolja, prevladuje modra barva. To je zato, ker je večina Zemljinega površja prekritega z vodo. Voda prekriva 71 % Zemljinega površja in je življenjskega pomena za vsa živa bitja na Zemlji. Voda na Zemlji je lahko slana ali sladka, tekoča ali stoječa, površinska ali podzemna. Tvori oceane, morja, jezera, reke, mokrišča, podzemne vode in ledenike. V naravi jo najdemo v vseh treh agregatnih stanjih:
STATISTIČNA DEJSTVA Jezera, reke, potoki in ribniki predstavljajo le 0,1 % vse vode na Zemlji.
3
tekočem: • sladka voda: vodne kapljice v ozračju, reke, jezera, mokrišča, podzemna voda v prsti in pod Zemljinim površjem; • slana voda: morja, oceani, slana jezera; plinastem: vodna para v ozračju; trdnem: sneg, led (ledeniki, ledene gore).
a. co m
4
4
kopno 29 %
NEVERJETNICE Vodo, ki so jo pili dinozavri, piješ danes tudi ti.
slana voda 97,5 %
sladka voda 2,5 %
voda 71 %
voda pod Zemljinim površjem 30 %
voda na površju 1 % (reke, jezera,
SLIKOVNI SLOVARČEK Voda v vseh treh agregatnih stanjih: • plinastem (megla), • trdnem (ledena gora) in • tekočem (morje).
V Neverjetnicah so predstavljena zanimiva, nevsakdanja in neverjetna dejstva.
1
voda v ozračju, mokrišča)
Opazuj in pojasni
Naloge Opazuj, preberi, poglej in pojasni so namenjene preverjanju razumevanja nove snovi, povezovanju znanja ali aktualizaciji.
Voda v naravi
ledeniki 69 %
97,5 % vse vode na Zemlji je slane, večinoma je v oceanih in morjih. Preostalih 2,5 % vode je sladka voda, ki je večinoma v ledenikih in pod Zemljinim površjem, manjši delež vode na Zemlji pa je v rekah, jezerih in mokriščih.
V Slikovnem slovarčku je za lažjo predstavo razlaga posameznega pojma podkrepljena s fotografijo.
• V katerih agregatnih stanjih je voda na fotografijah? • Za vsako agregatno stanje dodaj še en primer.
71 % Zemljinega površja je pokritega z vodo, večji del vode je v oceanih in je slana.
27
PL A NE T Z E M L JA
Kako imenujemo manjše dele kopnega?
Manjše dele kopnega imenujemo otoki in otočja. Otok je manjši del kopnega, ki je z vseh strani obdan z vodo. Otoke imajo tudi reke in jezera. Kadar gre za skupino bližnjih otokov, jih imenujemo otočje. Del kopnega, ki sega v morje in je najmanj z dveh strani obdan z vodo, imenujemo polotok. Konec polotoka, otoka ali kopnega, ki sega v morje, imenujemo rt.
PL A NE T Z E M L JA
Katera območja so najgosteje poseljena?
Najgosteje so poseljene obale Atlantskega in Tihega oceana ter obale nekaterih morij. V notranjosti celin je poselitev odvisna predvsem od reliefa, bližine reke ali jezera, nadmorske višine, gospodarske razvitosti območja in prometnih povezav. Od reliefnih oblik so najgosteje poseljene doline in kotline.
STATISTIČNA DEJSTVA Največji otok na svetu je Grenlandija, ki meri več kot 2 milijona km².
q
Gostota poselitve
Število prebivalcev/km2
ar n
V Razumem tudi to najdeš pojasnila posameznih dejstev.
Več kot 1000 500 do 999 100 do 499 25 do 99 5 do 24 1 do 4 manj kot 1
Satelitska slika Arabskega polotoka
Rubrika Pomembno ti prinaša dejstva, ki so pomembna za razumevanje prebranega.
Satelitska slika Grenlandije
Kaj pomeni, da je celina razčlenjena?
Danes so med posameznimi celinami velike razlike, kar jih vsako na svoj način dela zanimivo. Velik vpliv na druge pojave ima razčlenjenost celine, to je koliko ima otokov, polotokov in zalivov. Najbolj razčlenjena celina je Evropa, ima številne otoke in polotoke, morja in zalivi segajo daleč v notranjost celine. Celine se razlikujejo tudi po obliki, legi, velikosti, po reliefnih oblikah, nadmorski višini …
Prve visoke civilizacije so nastale ob rekah. Reke so jim pomenile vir pitne vode in vode za namakanje polj. S poplavljanjem so reke s sabo prinesle rodovitno blato, ribe v rekah pa so bile pomemben vir hrane.
Razčlenjena celina ima veliko otokov, polotokov in zalivov.
Opazuj in pojasni
!
Zakaj večina velikih mest stoji ob vodi?
Obala je mejni pas med kopnim in vodno površino. Poznamo morske, rečne in jezerske obale.
Razčlenjenost celin
• Oglej si zemljevid na strani 30 ali fizični zemljevid v prilogi učbenika in primerjaj razčlenjenost celin. • Katere celine so bolj razčlenjene? • Katere celine so manj razčlenjene?
jig
V Povzetku so napisana najpomembnejša spoznanja posameznega dela učne snovi.
RAZUMEM TUDI TO
POMEMBNO Gostota poselitve nam pove, koliko prebivalcev živi na določenem območju. Gre za razmerje med številom ljudi in površino ozemlja, na katerem živijo. Izražamo jo s številom prebivalcev na kvadratni kilometer (preb./km²).
Chicago, mesto v ZDA, stoji ob jezeru.
Ob morju so se najprej začela naseljevati pomorska ljudstva starega sveta. V srednjem veku so zaradi trgovanja ob morju nastala številna pristanišča. Kasneje so bila ta pristanišča izhodišče za raziskovanje novih območij v Severni in Južni Ameriki. Tudi v novo osvojenih deželah Afrike, Azije ter Severne in Južne Amerike so prva naselja gradili predvsem ob morju. Tokio, največje mesto na svetu, stoji ob morju in ob izlivu več rek.
31
37
Na koncu vsakega poglavja imaš:
kn
T O P LO T N I PA S OV I
P O N OVI
Vprašanja za ponovitev, s pomočjo katerih preveriš, koliko že znaš in kaj bo potrebno še ponoviti.
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.
Kaj je vreme? Kaj je podnebje? Opiši razliko med vremenom in podnebjem. Katere pripomočke uporabljajo meteorologi za opazovanje vremena? Kaj nam predstavlja klimogram? Zakaj imamo na Zemlji različne toplotne pasove? Kateri dejavniki vplivajo na podnebje? Razloži, kako posamezni dejavniki vplivajo na podnebje. Opiši osnovne značilnosti vročega pasu. Opiši osnovne značilnosti zmerno toplega pasu. Opiši osnovne značilnosti mrzlega pasu. Razloži, kako podnebje vpliva na življenje ljudi. V katerem toplotnem pasu živimo mi in v čem je drugačen od ostalih? Katera podnebja imamo v Sloveniji? Kako človek spreminja podnebje? Naštej nekaj posledic globalnega segrevanja ozračja.
T O PLO T NI PA S OV I
Razmišljaj kot geograf 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.
Katere tvoje dejavnosti so odvisne od vremena? Opiši podnebje svojega domačega kraja. Kakšno je vreme danes? V kolikšni meri je ljudem v pomoč, da približno vedo, kakšno vreme lahko pričakujejo v posameznem letnem času? Kateri poklici so v veliki meri »odvisni« od vremena? Katero podnebje se ti zdi najprimernejše za življenje? Pojasni, zakaj. Kako človek vpliva na podnebje? Kako lahko severni medvedi preživijo v svojem okolju? Kako so druge živali prilagojene na življenje v svojem okolju?
Pojasni s pomočjo klimograma Oglej si klimogram in z njegovo pomočjo opiši podnebje Bovca.
temperatura °C
Slovarček s pojasnili besed, za katere menimo, da so ti manj znane.
kmetijsko zemljišče – površina namenjena kmetijstvu (pašniki, sadovnjaki, vinogradi, njive …) ujma – pojavi v naravi, ki povzročijo veliko škode podnebni dejavniki – nekaj kar vpliva na podnebje zračni tlak – sila, s katero pritiska zrak v ozračju na določeno površino oaza – območje v puščavi, kjer zadostna količina podzemne vode omogoča rast rastlin
padavine mm
BOVEC (452 m)
30
S LOVA RČ E K
300
2735 mm
20
200
10
100
0
-10
0
J
F
M
A
M
J
J
A
meseci (F = februar)
S
O
N
D
Pojasni s pomočjo zemljevida 1. 2.
S pomočjo zemljevida sveta določi lego posameznih toplotnih pasov. V časopisu ali na svetovnem spletu poišči zemljevid, ki prikazuje vreme danes. S pomočjo zemljevida opiši vreme danes. V kolikšni meri je bila vremenska napoved pravilna?
Sprehod po spletu 1.
2. Cesarski pingvin in meteorološka opazovalnica na Antarktiki. 80
GEO6 UCB notranjost.indd 5
Vprašanja, ki zahtevajo bolj poglobljeno znanje ali le tvoje razmišljanje. Vprašanja, na katera se bodo odgovori skrivali v priloženem gradivu, kot so zemljevid, fotografija, graf …
Obišči spletno stran meteo.si in si oglej vremensko napoved za Slovenijo in območje, kjer živiš. V kolikšni meri se napovedi za posamezne dele Slovenije razlikujejo? S pomočjo podnebnih dejavnikov pojasni razlike med posameznimi deli Slovenije. Na spletni strani http://www.meteo.si/met/sl/climate/tables/normals_81_10/ poišči podatke za tebi najbližji kraj, podatke izpiši in nariši klimogram. 81
Sprehod po spletu ponuja raziskovanje s pomočjo spletnih strani, ki je vedno zabavno, hkrati pa se naučiš, kje najdeš kakšno pomembno informacijo …
17/07/2018 10:13
1 |
POGLAVJE
kn
jig
ar n
a. co m
GEOGRAFIJA
Vernazza, obala Ligurskega morja, Italija
6
GEO6 UCB notranjost.indd 6
17/07/2018 10:13
kamninska zgradba
podnebje
a. co m
družbeni pojavi
naravni pojavi
kaj kje zakaj kako pokrajina
prebivalstvo
naselja
promet
živalstvo
rastlinstvo
gospodarstvo
prst geografija
relief
vodovje
Geografija ni le naštevanje držav, mest, rek in zanimivosti ali iskanje le-teh na zemljevidu. Geografija nam podaja znanje o pokrajinah in ljudeh, ki tam živijo. Vsak izlet, potovanje in celo vsakodnevna pot v šolo pa dajejo tudi tebi možnost, da z njeno pomočjo spoznavaš in raziskuješ svet okoli sebe.
ar n
Kaj je geografija?
kn
jig
Kaj proučuje geografija?
Zakaj je geografija pomembna?
Kako pridobivamo geografsko znanje?
7
GEO6 UCB notranjost.indd 7
17/07/2018 10:13
a. co m
TO JE GEOGRAFIJA Kaj je geografija?
Riževa polja, Vietnam
Ljudi je od nekdaj zanimal svet, v katerem živijo. Če so želeli preživeti, so morali razumeti pojave, ki so jih obdajali. Spremljali so pojave na nebu, da bi lahko predvideli, kakšno bo vreme. Ponoči so pri orientaciji uporabljali zvezde. Raziskovali so, kje so najboljši pogoji za lov ali pridelovanje poljščin. Vse to so bili začetki geografije. Znaš odgovoriti na vprašanja:
Zakaj kenguruji živijo samo v Avstraliji? Zakaj so pri nas dnevi poleti daljši kot pozimi? Zakaj pri nas ne uspevajo bananovci? Zakaj se ljudje selijo?
ar n
• • • •
To so le nekatera od vprašanj, na katera ti bo pomagala odgovoriti geografija.
Strokovnjaki, ki proučujejo Zemljo, se imenujejo geografi. Geografi proučujejo pojave na Zemlji. Pri tem si zastavljajo vprašanja:
jig
Bananovci potrebujejo za rast veliko dežja in visoke temperature.
kn
Kaj je ta pojav? Kje se pojavlja? Zakaj se je zgodil in zakaj se pojavlja ravno na tem območju? Kako vpliva na druge pojave?
!
POMEMBNO POKRAJINA je del Zemljinega površja, ki se po naravnih in družbenih pojavih razlikuje od drugih.
Geografija je znanost, ki proučuje Zemljo. Geografija odgovarja na vprašanja kaj, kje, zakaj in kako.
Beseda geografija izhaja iz grščine in pomeni pisati o Zemlji (Gea = Zemlja in grafein = pisati). Tisočletja so »geografi« Zemljo res samo opisovali, danes pa jo predvsem proučujejo, pri tem pa črpajo spoznanja tudi iz drugih znanosti, kot so meteorologija, geologija, biologija, zgodovina …
8
GEO6 UCB notranjost.indd 8
17/07/2018 10:13
GE OG R AFIJA
Kaj proučuje geografija? Geografija proučuje številne pojave in procese na Zemlji. Delimo jih na naravne in družbene.
Relief
Prst
Vodovje
ar n
Kamninska zgradba
a. co m
Naravne pojave proučuje fizična geografija. Naravni pojavi, ki jih proučuje, so: kamninska zgradba, prst, vodovje, podnebje, relief, rastlinstvo in živalstvo.
Rastlinstvo
Podnebje
Živalstvo
jig
Pojave, povezane s človekom in njegovimi dejavnostmi, proučuje družbena geografija. Družbeni pojavi, ki jih proučuje, so: prebivalstvo, naselja, gospodarstvo in promet.
Naselja
Gospodarstvo
Promet
kn
Prebivalstvo
Geografija proučuje naravne in družbene pojave na Zemlji.
Pojavi na Zemlji so med seboj povezani in prepleteni. Geografija zato proučuje tudi njihovo prepletanje, medsebojno učinkovanje. Geografija tako ne raziskuje značilnosti rastlinstva kot samostojni pojav, ampak proučuje rastlinstvo kot del pokrajine. Nekateri pojavi so razširjeni po celi Zemlji, vendar se med seboj v posameznih delih Zemlje lahko precej razlikujejo, spet drugi pojavi se pojavljajo samo v nekaterih pokrajinah.
9
GEO6 UCB notranjost.indd 9
17/07/2018 10:13
GEO GRA F I JA
Naravni in družbeni pojavi
a. co m
Opazuj in pojasni
• Vsakodnevno se srečujemo z različnimi naravnimi in družbenimi pojavi. Spremljajo nas na poti v šolo ali iz nje, na sprehodu, na izletu in podobno. Oglej si obe fotografiji in pojasni razliko med naravnimi in družbenimi pojavi.
Zakaj je pomembna geografija?
ar n
RAZUMEM TUDI TO
Geografsko znanje je pomembno, če želimo razumeti dogajanje na Zemlji. Poznavanje pojavov in zakonitosti, ki obstajajo v naravi in v družbi, človeku omogoča boljše sožitje z naravo ter učinkovito in uravnoteženo rabo naravnega okolja. S poznavanjem in razumevanjem pojavov se lažje odzovemo oziroma pripravimo na vsakodnevne izzive. Če na primer satelitski posnetki pokažejo, da se bližajo obilne padavine, lahko sklepamo, da bodo nekateri potoki in reke prestopili bregove in poplavljali. Če to vemo, se lahko vnaprej pripravimo in zmanjšamo posledice poplav.
Geografija nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo. Z njeno pomočjo razumemo, da imajo naravni pojavi velik vpliv na življenje ljudi in da ljudje v veliki meri vplivamo na naravne pojave.
jig
Vozniki, policisti, gozdarji, vremenoslovci, turistični vodniki, kmetje in drugi pri svojem poklicu vsakodnevno uporabljajo geografska znanja.
kn
Znanja in veščine, pridobljeni pri pouku geografije, ti bodo zelo koristili v vsakodnevnem življenju. Pomagali pa ti bodo tudi razumeti, zakaj se ljudje na posameznih delih Zemlje različno oblačimo, imamo različno kulturo, jemo drugačno hrano, gradimo drugačna bivališča in podobno.
Naravni pojavi imajo velik vpliv na življenje ljudi, ljudje pa vedno bolj vplivamo na naravo.
Kaj dela geograf in kako lahko Zemljo spoznavaš ti? Največji del raziskovanja geografa poteka na terenu, del njegovega raziskovanja pa poteka tudi v knjižnicah, arhivih, laboratorijih … Podatke zbira z merjenjem, jemanjem vzorcev, fotografiranjem, anketiranjem … Osnovna orodja geografa so računalnik, zemljevid, svetovni splet in GPS. S pomočjo zbranih podatkov lahko geograf poišče rešitev določenega problema ali spozna značilnosti pojava. Geografija daje številna znanja in veščine, s katerimi lahko samostojno spoznavaš Zemljo – nauči te uporabljati zemljevid, geografsko opazovati in raziskovati različne pojave, ki jih morda drugače ne opaziš, npr. oblake na nebu, gore, slapove, rastline in živali, naselja, zgradbe, prometnice, ljudi …
10
GEO6 UCB notranjost.indd 10
17/07/2018 10:13
GE OG R AFIJA
PO N OV I 1. 2. 3. 4.
Kaj je geografija? Katere pojave proučuje fizična geografija? Katere pojave proučuje družbena geografija? Zakaj je pomembna geografija?
S LOVA RČ EK
Razmišljaj kot geograf
Naštej nekaj spoznanj o Zemlji, ki lahko koristijo sodobnemu človeku. Katera znanja, ki jih daje geografija, morajo imeti kmetje, ribiči, turisti? Na kakšen način, razen pri urah geografije, lahko širiš svoje geografsko znanje? Pojasni razlike med naravnimi in družbenimi pojavi. Pojasni zapisano trditev: »Vsako živo bitje je odvisno od okolja, v katerem živi.« Kako ljudje vplivamo na naravo in kako narava vpliva na življenje ljudi? Katere naravne in družbene pojave vidiš na poti v šolo?
ar n
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.
a. co m
podnebje (klima) – povprečno vreme določenega kraja ali območja v daljšem časovnem obdobju relief – površje, izoblikovanost površja gospodarstvo – dejavnost, v okviru katere pridobivamo materialne (surovine, polizdelke in izdelke) in druge dobrine (storitve, znanje, zdravstvena oskrba), jih izmenjujemo in trošimo meteorologija – veda, ki proučuje vreme geologija – je znanost o nastanku, razvoju in sestavi Zemlje
jig
Pojasni s pomočjo fotografije
kn
Zakaj je pomembno, da geografi proučujejo naravne pojave, kot so poplave in potresi?
Raziskuj s pomočjo zemljevida Uporabi Google Earth in prepotuj Himalajo in Alpe. S pomočjo videnega pojasni, ali na Zemlji še obstajajo pokrajine, ki jih človek še ni spremenil.
Sprehod po spletu S pomočjo svetovnega spleta pripravi poročilo o ljudeh, ki so in še raziskujejo Zemljo. 11
GEO6 UCB notranjost.indd 11
17/07/2018 10:13