9789612717063 by Založba Rokus Klett, d.o.o.

a. co m

HELENA VERDEV

RAZISKUJEM PRETEKLOST

ar n

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

jig

ZA ZGODOVINO V 6. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

RP 6 SDZ 2017 notranjost.indd 1

28/12/16 12:42

Helena Verdev

RAZISKUJEM PRETEKLOST 6

Samostojni delovni zvezek za zgodovino za šesti razred osnovne šole

Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o. Za založbo: Maruša Dejak

a. co m

Urednici: mag. Jelka Miranda Razpotnik, Helena Verdev Strokovni pregled: Emica Škrinjar, Helena Pačnik Ilustracije: Iztok Sitar, Marko Kočevar (str. 112–113) Slikovno gradivo: Shutterstock et al. (natančen seznam je na zadnji strani) Jezikovni pregled: Mateja Samastur

Oblikovanje in grafični prelom: Urška Dolenc, Studio Signum, d. o. o. Tisk: Bulvest Print AD 1. izdaja: 5. ponatis Naklada: 2.000 izvodov Ljubljana 2021

V navodilih pri nalogah smo zaradi jedrnatosti in jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.

ar n

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

jig

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)(076.1) VERDEV, Helena Raziskujem preteklost 6. Samostojni delovni zvezek za zgodovino v 6. razredu osnovne šole / Helena Verdev ; [ilustracije Iztok Sitar, Marko Kočevar ; slikovno gradivo Shutterstock ... et al.]. - 1. izd., 5. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-706-3 COBISS.SI-ID 37318915

RP 6 SDZ 2021 notranjost.indd 2

15/01/2021 14:11

KAZALO

ČLOVEK RAZISKUJE: prve znanosti in njihov začetek

Medicina – kako večno živeti Astronomija – kako napovedati poplave Matematika – kako pravilno sešteti gosi

82 85 89

ČLOVEK SE DRUŽI: način življenja v preteklosti

a. co m

OSTANKI PRETEKLOSTI: spoznavajmo zgodovino

Kaj uči zgodovina Kakšni so sledovi preteklosti in kje jih hranimo Kako označujemo čas v preteklosti Zakaj je nastala prva pisava Na kakšno podlago so ljudje najprej pisali Kdaj se je pojavila knjiga Od kdaj knjige tiskamo

6 9 15 19 22 25 28

ČLOVEK USTVARJA: gradbeni dosežki

36 39 43 47

ČLOVEK OHRANJA: kulturna dediščina

ar n

Prva bivališča Gradbeništvo v času prvih civilizacij Gradbeništvo v času starih Grkov in Rimljanov Gradbeništvo v srednjem veku Gradbeništvo pred 200 leti ali kakšna so bila nova mesta Gradbeništvo danes

Prve človeške skupnosti 96 Družina v grški, rimski in srednjeveški družbi 99 Družina v novem veku 103 107 Otroštvo nekoč in danes

53 55

ČLOVEK RAZMIŠLJA: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi 60

Kaj označujemo s pojmom kulturna dediščina 114 Nesnovna (nematerialna) kulturna dediščina 117 Kaj označujemo s pojmom likovno obzorje 122 Kaj označujemo s pojmom rokodelska dediščina 124

62 65 68 72 75

jig

Prve iznajdbe v prazgodovini Iznajdbe v starem veku Iznajdbe v srednjem in novem veku Iskanje novih virov energije v moderni dobi Kje so meje razvoja znanosti in tehnologije

112

RP 6 SDZ 2017 notranjost.indd 3

28/12/16 12:42

PRAZGODOVINA 3,5 milijona pr. Kr.–4000 pr. Kr. • razvije se človek • prva bivališča, orodje in orožje

STARI VEK 4000 pr. Kr.–476 po Kr. prva pisava abeceda ali črkopis latinica prvi koledarji julijanski koledar papirus rojstvo Jezusa Kristusa

SREDNJI VEK 476–1492

EVROPA: NAJSTAREJŠA PIŠČAL NA SVETU

PALESTINA: TU SE JE RODIL JEZUS KRISTUS

jig

• rokopisi • pergament • kodeks • tisk

ZDA: PRVI RAČUNALNIK IN SVETOVNI SPLET

ar n

• • • • • • •

a. co m

Ostanki preteklosti: spoznavajmo zgodovino

NOVI VEK 1492–1900

• razširitev tiska v Evropi • prve tiskane knjige v slovenskem jeziku • gregorijanski koledar

SREDNJA AMERIKA: MAJI SO RAZVILI SVOJO PISAVO

MODERNA DOBA 1900 

• računalniki • svetovni splet • elektronske knjige

RP 6 SDZ 2017 notranjost.indd 4

28/12/16 12:42

SPOZNALI BOMO

KLJUČNE BESEDE

• • • • • •

• zgodovina • zgodovinski viri • arheologija • muzeji • arhivi • zgodovinska obdobja • slikovna pisava • črkopis • papir

KITAJSKA: IZUM PAPIRJA

jig

ar n

MEZOPOTAMIJA: PRVA ZLOGOVNA PISAVA NA SVETU

a. co m

kaj je zgodovina in kaj raziskuje zakaj jo delimo na različna obdobja različna štetja let in časovne enote za računanje let različne zgodovinske vire in ustanove, ki jih hranijo razvoj pisave in materiale, na katere so nekoč pisali pomen izuma tiska

AFRIKA: NAJDENI NAJSTAREJŠI OSTANKI ČLOVEKA

RP 6 SDZ 2017 notranjost.indd 5

AVSTRALIJA: STENSKE SLIKE STAROSELCEV

28/12/16 12:42

Kaj uči zgodovina 1. Oglej si fotografijo in odgovori na vprašanja. a) Kaj prikazuje fotografija?

a. co m

b) Po čem lahko ugotoviš, da gre za fotografijo iz preteklosti?

c) Kaj vse lahko iz fotografije razbereš o preteklosti?

Kaj proučuje zgodovina

ar n

Zgodovina, tvoj novi učni predmet, te bo popeljala v preteklost. Najprej milijone let nazaj, v čas, ko se je razvijal človek. Nazadnje pa v čas pred nekaj desetletji, ko je človek iznašel računalnik, brez katerega si današnje življenje težko predstavljamo. Morda pa bomo raziskali včerajšnji dan. Se še spomniš, kaj se je zgodilo včeraj? To je že zgodovina! Zgodovino ustvarjamo vsi ljudje, tudi ti. Vsak od nas je del zgodovinskega dogajanja. Čez veliko let, stoletij in tisočletij bodo zgodovinarji proučevali naše življenje in dogodke v našem času.

jig

Ljudi je že od nekdaj zanimala preteklost. Pripovedovali in opisovali so dogodke, ki so jih doživeli ali so se zgodili njihovim prednikom. Tako se je razvila zgodovina – veda o preteklosti. Zgodovina dogodke iz preteklosti ne le opisuje, ampak jih med seboj povezuje, ugotavlja njihove vzroke in posledice. Zgodovina ni le naštevanje letnic, bitk in kraljev, je veliko več – je živahna, pestra in velikokrat skrivnostna zgodba preteklih dni.

RP 6 SDZ 2017 notranjost.indd 6

Oseba, ki proučuje dogajanje v preteklosti, se imenuje zgodovinar. Lahko bi mu rekli tudi raziskovalec, ki proučuje in razlaga različne zgodovinske dogodke in pojave.

ALI VEŠ?

Prvi zgodovinski zapisi so bili seznami kraljev in letnic njihovega vladanja.

Zgodovinarju pri proučevanju dogajanja v preteklosti pomagajo posebne znanosti, ki se na primer ukvarjajo s proučevanjem novcev, starih pisav, pečatov, grbov … Imenujemo jih pomožne zgodovinske vede. Pri svojem delu pa zgodovinarji uporabljajo tudi ugotovitve različnih drugih znanosti. Numizmatika proučuje stare novce oziroma denar.

28/12/16 12:42

2. V prazne kroge napiši, kaj si ti želiš spoznati pri urah zgodovine.

ZGODOVINA PROUČUJE RAZVOJ ČLOVEŠTVA OD NJEGOVEGA NASTANKA DO DANES.

jig

ar n

Ali so otroci tudi nekoč hodili v šolo?

Kako je ljudem uspelo zgraditi velikanske piramide in templje?

a. co m

Kako je nastal človek?

Kako so se ljudje sporazumevali, ko še ni bilo telefonov, interneta, mesengerja …?

3. Pojasni, kaj o dogodku, predmetu ali času, ki ga želiš spoznati, že veš.

4. Med spodaj naštetimi dogodki, pojmi in ilustracijami obkroži tiste, ki jih proučuje zgodovina.

nastanek Zemlje

življenje na gradu nastanek človeka

vesolje bivališča prvih ljudi

razvoj pisave izumrtje dinozavrov Kaj uči zgodovina

RP 6 SDZ 2017 notranjost.indd 7

28/12/16 12:42

Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine

a. co m

Zgodovina se nikoli ne konča. Sedanjost je posledica dogajanja v preteklosti. Lahko rečemo, da ima vsaka človeška dejavnost svoje korenine v preteklosti. Zato velja: če želimo razumeti sedanjost, moramo poznati preteklost. Ko bomo spoznavali preteklost, bomo ugotovili, da se včasih zdi, kot da se pojavi iz preteklosti ponavljajo; da ljudje tudi danes delajo napake, ki so jih delali v preteklosti; da so bili ljudje že od nekdaj različni in so imeli različna mnenja; da je človek že od nekdaj želel biti boljši, uspešnejši, hitrejši …

Grbi izvirajo iz srednjega veka, ko so bili prepoznavni znak plemiških družin. Danes jih kot svoj znak uporabljajo mesta; na sliki so grbi mest Ljubljana, Celje in Škofja Loka. Grbe preučuje heraldika.

5. Preberi pisni vir in pojasni, zakaj se je Herodot odločil, da bo zapisal dogodke.

ar n

»Herodot iz Halikarnasa vam v svojem delu predstavljam ugotovitve svojega raziskovanja. Namen mojega dela je preprečiti, da bi čas izbrisal sledove človeštva in ohraniti slavo pomembnih in izjemnih dosežkov, tako Grkov kot tudi drugih ljudstev. Posebno pozornost sem namenil vzrokom sovraštva med Grki in drugimi ljudstvi.«

jig

(Vir: Herodot, Zgodbe, 5. stol. pr. Kr.)

Povzetek

Zgodovina nam pomaga razumeti dogajanje v preteklosti. Oseba, ki proučuje dogajanje v preteklosti, se imenuje zgodovinar. Zgodovinarju pri proučevanju preteklosti pomagajo pomožne zgodovinske vede.

Ponovimo

1. Kaj je zgodovina? 2. Kaj proučuje zgodovina? 3. Opiši delo zgodovinarja.

DELO Z VIRI Pojasni pomen latinskega izreka: »Zgodovina je učiteljica življenja«.

Premisli

1. Zakaj so pomembne pomožne zgodovinske vede? 2. Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine?

Moj domači kraj

S pomočjo literature, svetovnega spleta ali z anketiranjem starejših ljudi v kraju napiši kratko zgodovino svojega domačega kraja. Kateri dogodki so najbolj vplivali na kraj, v katerem živiš? Zakaj?

RP 6 SDZ 2017 notranjost.indd 8

28/12/16 12:42

Kakšni so sledovi preteklosti in kje jih hranimo • prejšnji teden: • pred desetimi leti: • pred petdesetimi leti: • pred tisoč leti:

a. co m

1. Zanima te dogajanje v preteklosti. Kako lahko ugotoviš, kaj se je zgodilo

Kaj nam pomaga pri proučevanju preteklosti

ar n

Zgodovinarji preteklost proučujejo s pomočjo sledov ali ostankov, ki jih je zapustilo dogajanje v preteklosti in jih imenujemo zgodovinski viri. Za mlajša, nam bližja dogajanja, so se ohranili številni sledovi. Toda bolj ko je dogajanje oddaljeno, manj je sledov. Ker pričevanj ni več, zgodovinarji proučujejo različne listine, zapise, orodja, stavbe … Za najstarejša obdobja ni nobenih zapisov, ampak le tu in tam kakšne posode, orodje, orožje, nakit, okostje …

Zgodovinski viri so dragocen vir podatkov, saj razkrivajo velik del preteklosti, ki bi bila za nas sicer izgubljena. Pri proučevanju načina življenja v preteklosti nam lahko pomaga tudi raziskovanje življenja še danes živečih tradicionalnih kultur, na primer v pragozdovih Južne Amerike in tropske Afrike.

jig

Poznamo različne vrste virov: materialni, pisni, ustni, avdio-vizualni viri.

ARHEOLOGIJA

• V eda, ki proučuje materialne ostanke človeške preteklosti. • Načrtna raziskovanja možnih arheoloških najdišč so se začela v 19. stoletju. • Arheologe imenujemo tudi časovni detektivi ali »žličkarji«. • Danes je ena ključnih nalog arheologov zaščita dediščine preteklosti pred škodo, ki jo povzročajo človeške dejavnosti.

RP 6 SDZ 2017 notranjost.indd 9

28/12/16 12:42

Zgodovinski viri MATERIALNI VIRI

a. co m

• Viri za proučevanje najstarejših obdobij, • predmeti, ki jih je človek ustvaril in uporabljal v vsakdanjem življenju, • omogočajo nam, da si stvari iz preteklosti lahko predstavljamo, • mednje štejemo: prebivališča, orodje, orožje, nakit, prevozna sredstva, obleko, posodo, pohištvo …, • materialne vire za najstarejše obdobje odkrivajo in proučujejo arheologi, za mlajša obdobja tudi zgodovinarji.

PISNI VIRI

• Zapisi iz preteklosti, • mednje štejemo: zapise na nagrobnikih, stenah jam, listine, državne pogodbe, župnijske knjige, knjige, časopise, revije, letake …, • pisni viri lahko izvirajo iz preteklosti (na primer časopis, ki je izšel pred dvajsetimi leti) ali današnjih dni, pri čemer črpajo informacije iz drugih, starejših virov (na primer učbenik za zgodovino).

USTNI VIRI

ar n

• Pričevanja očividcev (kar nam povedo priče dogodkov, na primer naši starši, stari starši …), • mednje štejemo tudi: ljudsko izročilo, ki vsebuje vsaj nekaj sledov dogajanja v preteklosti (ljudske pesmi, miti, legende, bajke), ljudske plese, običaje, glasbo … • pred iznajdbo pisave so bili edini način prenašanja sporočil.

AVDIO-VIZUALNI VIRI

ALI VEŠ?

Nekateri pisni viri so nedostopni širši javnosti več let ali desetletij; gre za ožjemu krogu znano dejstvo, pri katerem gre predvsem za državni interes, da zanj drugi ne izvedo.

jig

• Izdelujemo in uporabljamo jih od 20. stoletja dalje, • mednje štejemo: zvočne zapise (na trakovih, ploščah, kasetah, zgoščenkah, USB-ključih …), filme (na trakovih, videokasetah, zgoščenkah, DVD, USB-ključih …), računalniške programe, aplikacije …

Vsi zgodovinski viri niso enako zanesljivi. Najbolj zanesljivi so materialni viri, malo manj pa pisni viri. Vedeti moramo, da zapisanega ne moremo vedno sprejeti za resnično. Opisi posameznih bitk in dosežkov lahko vsebujejo pretirane številke udeležencev, zato da so vladarji poudarili pomen zmage. Poleg tega so isti dogodek različna ljudstva opisovala različno. Zato je pri proučevanju posameznega dogodka potrebno upoštevati različne vire, ki so na voljo. Še posebej moramo biti pozorni pri ustnih virih, ki veljajo za najmanj zanesljive. Sami niso dovolj za razjasnitev določenega dogajanja v preteklosti. Ponaredki so se pojavili že v preteklosti, poznamo pa jih tudi danes. Vzroki za ponarejanje so največkrat povezani s pridobivanjem materialne koristi; v preteklosti so si želeli na ta način prisvojiti zemljišče ali grad, danes pa je glavni cilj ponarejevalcev predvsem zaslužek. Pri ugotavljanju, ali gre za ponaredek ali ne, so nam na voljo različne metode, s katerimi ugotavljamo starost zgodovinskih virov.

10 Kakšni so sledovi preteklosti in kje jih hranimo

RP 6 SDZ 2017 notranjost.indd 10

28/12/16 12:42

2. Dopolni preglednico in zgodovinske vire pravilno razvrsti. šolska kronika DVD

jurjevanje

mobilni telefon

USB–ključek

plug

smuči

nalivno pero

revija National geographic Slovenija ogrlica atlas sveta zemljevid Slovenije PISNI VIRI

VIRI

AVDIO-VIZUALNI VIRI

a. co m

VIRI

ljudski plesi

kolo

Kje in kako najdemo zgodovinske vire

ar n

Zgodovinski viri so povsod okoli nas. Najdemo jih naključno ali z načrtnim iskanjem. Na vrtu, na podstrešju, v kleti, rekah, morju, jamah … Piramide, gradovi in druge zgradbe, ohranjene v celoti ali pa le kot ruševine, so očitno vidne. Na mnoge materialne vire naletimo na primer ob kopanju temeljev za nove stavbe ali pri gradnji cest. Veliko virov pa najdemo z načrtnim raziskovanjem določenih območij. To so območja, za katera domnevamo, da so bila v preteklosti prizorišče določene dejavnosti. »Preteklost je tisto, kar človek ustvarja z vsakim trenutkom svojega obstoja skozi tisočletja in s čimer je neločljivo povezan. Vede ali nevede se na svojih poteh ves čas srečujemo z ustvarjalnostjo nekoga pred nami, to skušamo razumeti, raziskati, včasih pozabiti ali celo uničiti. Gradimo na ostankih civilizacij, ki so v našem življenjskem prostoru živele pred nami. Rušimo njihove ostanke.«

jig

(Vir: http://www.mgml.si/emona-2000/ostanki-mesta/)

3. Na ilustraciji s križci označi, kje lahko najdemo zgodovinske vire.

4. S pomočjo besedila pojasni, kaj je omogočilo nova spoznanja o življenju v Ljubljani v času Rimljanov. »V zadnjih letih prihajajo arheologi do številnih novih spoznanj o Emoni. Na številnih mestih po Ljubljani so namreč ob gradnji podzemnih garaž odkrili do sedaj še neodkrite dele rimske arhitekture.« (Povzeto po: Meta Krese, Emona mesto v deželi groznih ljudi, v: National Geographic Slovenia, št. 3, 2014, str. 32.)

RP 6 SDZ 2017 notranjost.indd 11

28/12/16 12:42