9789612717117

k, Slemenja ja n a T , h a a B e r c Pr D u b r av k

gar Saš a Per

E V R BA A K I JEZ o ih šol slovenščin srednjih s trokovn a z ik n e Uč b ij in u gimnaz v 1. letnik

Barve jezika UCB 2016 notranjost.indd 1

1

16/05/16 14:41

Dubravka Berc Prah, Tanja Slemenjak, mag. Saša Pergar

BARVE JEZIKA 1

Učbenik za slovenščino v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol Urednica: Andreja Ponikvar Recenzenti: dr. Hotimir Tivadar, dr. Sonja Hudej, mag. Katja Premru Kampuš Strokovni sodelavki pri izdelavi osnutka: dr. Marja Bešter Turk, dr. Martina Križaj Jezikovni pregled: Drago Meglič Ilustracije: Miroslav Mrva Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje in prelom: Urška Dolenc Tisk: No-Kachi, d. o. o.

Prva izdaja Naklada: 3.000 izvodov Ljubljana 2016

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Barve jezika 1 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 176. seji, od 14. do 21. aprila 2016, s sklepom št. 613-2/2016/39 potrdil kot učbenik za slovenščino – jezik v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2016). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Barve jezika UCB 2016 notranjost.indd 2

BERC-Prah, Dubravka Barve jezika 1. Učbenik za slovenščino v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Dubravka Berc Prah, Tanja Slemenjak, Saša Pergar ; [ilustracije Miroslav Mrva ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2016 ISBN 978-961-271-711-7 1. Slemenjak, Tanja 2. Pergar, Saša, 1977284688896

16/05/16 14:41

KAZALO 1 SPORAZUMEVANJE • Kaj je sporazumevanje, čemu služi in kako poteka?

• Katere so sporazumevalne dejavnosti in kaj nastane pri sporazumevanju?

• Katera sredstva uporabljamo za sporazumevanje?

4 6 8 10

2 TVORJENJE IN SPREJEMANJE BESEDIL • Kako na tvorjenje besedil vplivajo okoliščine sporočanja?

• V katerih okoliščinah uporabljamo knjižni jezikovni zvrsti?

• V katerih okoliščinah uporabljamo neknjižne jezikovne zvrsti?

• Kako sporočamo, da bo naslovnik prepoznal naš namen?

• Kako tvorimo verodostojno, razumljivo in zanimivo besedilo?

• Kako in koliko v besedilu razodevamo svoje doživljanje in mnenje?

• Kako okoliščine sporočanja vplivajo na sporočevalčevo izbiro besed?

• Kako tvorimo jezikovno pravilno besedilo in s čim si pri tem pomagamo?

• Kako na tvorjenje besedila vplivajo značilnosti izbrane besedilne vrste?

• Kako se pripravimo na sporočanje in kako to poteka?

• Od česa je odvisna naša uspešnost pri sprejemanju besedil?

• Kako sprejemamo govorjena in zapisana besedila?

12 14 18 20 24 26 28 30 32 34 36 38 42

3 GOVORJENJE IN POSLUŠANJE • Kako se uspešno pogovarjamo?

• Po čem se raziskovalni pogovor loči od povezovalnega, pogajalnega in prepričevalnega?

• Kako tvorimo intervju?

• Kako nastanejo glasovi slovenskega knjižnega jezika?

• Kako izgovarjamo samoglasnike slovenskega knjižnega jezika v besedah?

• Kako izgovarjamo soglasnike slovenskega knjižnega jezika v besedah?

• Kako izgovarjamo povedi in besedila?

• Katere vrste govornih nastopov poznamo?

• Kako se pripravimo na govorni nastop?

• Kako uspešno govorno nastopamo?

• Kako se pripravimo na poslušanje neumetnostnega besedila in kako uspešno poslušamo?

• Kako si poslušano besedilo čim bolje zapomnimo?

44 46 48 50 54 56 58 60 62 64 68 70 72

4 PISANJE IN BRANJE • Kje so zapisana pravila o pisanju v slovenskem knjižnem jeziku?

• Kako zapisujemo glasove slovenskega knjižnega jezika?

• Kako delimo besede in kako jih krajšamo?

• Kaj pišemo z veliko začetnico?

• Čemu uporabljamo ločila in kako?

• Kako si uspešno dopisujemo?

• Katere so najpogostejše vrste dopisov?

• Kako tvorimo uradno vabilo, zahvalo in opravičilo?

• Kako se pripravimo na pisanje seminarske naloge?

• Kako napišemo seminarsko nalogo?

• Kako se pripravimo na branje neumetnostnega besedila?

• Kako uspešno beremo neumetnostno besedilo?

• Kako si prebrano besedilo čim bolje zapomnimo?

• Ali beremo neumetnostna besedila tako kot umetnostna?

74 76 78 80 82 86 90 94 98 100 102 104 106 110 112

5 RAZVOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN NASTANEK KNJIŽNEGA JEZIKA • Kako je nastal človeški jezik?

• Koliko jezikov je na svetu in kateri so razširjeni po Evropi?

• Kdaj se je izoblikoval slovenski jezik?

• Kako se je razvijal slovenski jezik v 16. stoletju?

• Kdo je sodeloval pri razvoju slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju?

114 116 118 122 126 128

6 NASTANEK IN RAZVOJ PISAVE • Kako je nastala pisava?

• Kako smo Slovenci pisali nekoč in kako pišemo danes?

132 134 136

Barve jezika UCB 2016 notranjost.indd 3

16/05/16 14:41

1

SPORAZUMEVANJE

• Kaj je sporazumevanje, čemu služi in kako poteka?

• Katere so sporazumevalne dejavnosti in kaj pri sporazumevanju nastane?

• Katera sredstva uporabljamo za sporazumevanje?

Barve jezika UCB 2016 notranjost.indd 4

16/05/16 14:41

Sporazumevanje je veščina, ki se je lahko priučimo.

Je kakor vožnja kolesa ali uporaba tipkovnice. Če si se pripravljen izpopolnjevati, lahko kmalu izboljšaš kakovost prav vsakega delčka svojega življenja.

(Brian Tracy)

Barve jezika UCB 2016 notranjost.indd 5

16/05/16 14:41

6

SPORAZUMEVANJE

KAJ JE SPORAZUMEVANJE, ČEMU SLUŽI IN KAKO POTEKA? PREDEN ZAČNEMO 1. Predstavite nekaj načinov sporazumevanja med ljudmi. Po čem so si prikazani načini podobni in po čem se ločijo?

2. Čemu se ljudje sporazumevamo?

3. Ali ste kdaj razmišljali o tem, kako se sporazumevajo živali in čemu?

4. Preberite zapiske, ki so nastali ob poslušanju predavanja o sporazumevanju živali.

5. Kateri podatek iz zapiskov je najzanimivejši?

Primerjajte svoje odgovore z odgovori sošolcev in ugotovite, zakaj je prišlo do razlik.

GLEJMO IN POSLUŠAJMO

Bioakustika

dlagi vodi ali trdni po u, ak zr po e nj Zvok: valova 16.000 Hz; a: od 20 Hz do ek ov čl e čj o bm Slušno o ag bolečine prag slišnosti, pr ) ; sliši se do 10 km Infrazvok (sloni irji, kobilice) Ultrazvok (netop ke (žabe), lke), ribe, dvoživ že žu i, ak (r ci ož Živali: členon ti, tjulnji) sesalci (delfini, ki ž, tjulnji uhati tjulnji, mro Plavutonožci: uge vrste ste, opozoriti dr vr te is ke eb os iti Namen: pritegn

TOMI TRILAR: O SPORAZUMEVANJU ŽIVALI

RAZMISLIMO 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

Kaj je tema besedila?

Kdo je sporočevalec in komu je besedilo namenjeno?

Ali vas dejstvo, da se živali sporazumevajo tudi tako, da tvorijo zvok pod vodo, preseneča?

Kaj proučuje bioakustika?

Kaj je zvok in kako se prenaša? Čemu služi proizvajanje zvoka?

Katere živali proizvajajo zvok pod vodo in kako?

Kako mrož proizvaja zvok in čemu?

Po čem se zvoki, ki jih ljudje tvorimo in uporabljamo za sporazumevanje, razlikujejo od zvokov, ki jih proizvajajo živali?

9. Kako se lahko človek nauči sporazumevanja z živalmi?

10. Menite, da živali, ki so jih ljudje naučili izgovarjati posamezne besede, razumejo pomen teh besed?

Barve jezika UCB 2016 notranjost.indd 6

16/05/16 14:41

SPORAZUMEVANJE

7

USVOJIMO Sporazumevanje je izmenjavanje besedil med vsaj dvema osebama. V manjšem obsegu kot človek, o omejenem številu »tem« (nevarnost, hrana, razmnoževanje) in na omejeno število načinov se sporazumevajo tudi mnoge živali, npr. kiti, delfini, sloni in čebele. O sporazumevanju med ljudmi nekateri raziskovalci celo menijo, da je najpogostejša družbena dejavnost.

Sporazumevanje pri človeku obsega sporočanje (tj. tvorjenje in posredovanje besedil) ter sprejemanje (tj. poslušanje, branje ali gledanje in razumevanje besedil). Sporočevalec se najprej odloči, komu in s katerim namenom ter o čem bo sporočal, nato pa svoje sporočilo z ustreznimi jezikovnimi znamenji (besed­nimi in nebesed­ nimi) oblikuje (vkodira) v besedilo. Naslovniku ga posreduje prek slušnega ali vidnega prenosnika (torej tako, da ga pove ali napiše), naslovnik pa njegovo besedilo sprejme in ga – če obvlada isti jezik – dekodira ter skuša razumeti. Če je treba ali če želi, se nanj odzove s svojim besedilom.

Sporočevalec (govorec ali pisec) sporoča zavest­ no in z natanko določenim namenom, ker želi pri svojem naslovniku (poslušalcu, bralcu ali gledalcu) nekaj doseči, npr. ga prepričati, da mu verjame, vplivati na njegovo védenje ali mnenje o čem oz. ga pripraviti do tega, da bi storil določeno dejanje. Tudi naslovnik besedilo sprejema zavestno in z določenim namenom, npr. da bi o temi kaj izvedel ali se o njej kaj naučil, da bi si pridobil določene ugodnosti, da bi se zabaval ipd.

Kadar sporočevalec in naslovnik svoji vlogi izmenjujeta, govorimo o dvosmernem sporazumevanju. Dvosmerni dejavnosti sta npr. pogovarjanje in dopisovanje.

Kadar sporočevalec in naslovnik svojih vlog ne zamenjata, je sporazumevanje enosmerno.

Enosmerne dejavnosti so npr. pisanje reportaže, poslušanje predavanja ali branje romana.

KLJUČNE BESEDE • • • • •

Barve jezika UCB 2016 notranjost.indd 7

sporazumevanje sporočanje in sprejemanje sporočevalec in naslovnik sporočevalčev namen enosmerno in dvosmerno sporazumevanje

16/05/16 14:41

8

SPORAZUMEVANJE

KATERE SO SPORAZUMEVALNE DEJAVNOSTI IN KAJ PRI SPORAZUMEVANJU NASTANE? PREDEN ZAČNEMO 1. Ali ste v odnosih z drugimi osebami že kdaj naleteli na težave? Na katere?

2. Kako ste jih reševali? Ali ste bili pri tem uspešni?

BERIMO

Od:

dora@gmail.com

Za:

natasak@email.si

Zadeva:

Predlog Draga Nataša!

V zadnjem mesecu sem zaradi številnih obveznosti res imela premalo časa, da bi se dobila s tabo in ti poskušala razložiti, kaj sem na Petrovi zabavi mislila s tistim, kar sem rekla. Vendar iz tvojega včerajšnjega sporočila vidim, da si moje besede vzela zelo resno in da so te moje pripombe močno prizadele.

Res mislim, da tega ne moreva razreševati prek mejla. Zato te prosim, da se ta vikend dobiva na kavi, da se bova lahko iskreno pogovorili. Vem, da bo drugače, če se bova pogovarjali iz oči v oči. Nočem te izgubiti, saj veš, da si moja najboljša prijateljica že od osnovne šole.

Predlagaj dan in uro, sama sem ves vikend prosta in se ti lahko popolnoma prilagodim.

Rada te imam.

Dora

RAZMISLIMO 1. Kaj je povzročilo trenje med prijateljicama?

2. Na katerih mestih se v Dorinem besedilu odraža misel Besede so najmočnejše orožje?

Ali se s to mislijo strinjate?

3. Zakaj bi se Dora z Natašo raje pogovorila? Kateri način reševanja težav je po vašem mnenju uspešnejši – pogovarjanje ali dopisovanje?

4. Kako sami raje sporočate drugim: tako, da pišete, ali tako, da govorite?

5. Kako raje sprejemate besedila: tako, da jih poslušate, ali tako, da jih berete? Od katerih dejavnikov je to odvisno?

6. S sošolcem odigrajte pogovor med Doro in Natašo. Od česa je odvisno, ali bosta nesporazum zgladili?

Barve jezika UCB 2016 notranjost.indd 8

16/05/16 14:41

SPORAZUMEVANJE

9

USVOJIMO Sporazumevanje poteka ustno ali pisno oz. prek slušnega ali vidnega prenosnika. Pri posredovanju prek slušnega preno­snika sporočevalec govori, naslovnik pa posluša – sporočilo zaznava s sluhom. Pri posredovanju prek vidnega prenosnika sporočevalec piše, naslovnik pa bere (in gleda) – sporočilo zaznava z vidom. Besedila pogosto posredujemo prek slušnega in vidnega prenosnika istočasno.

in temo), sovisnost (njihovi deli so med seboj pomensko in slovnično povezani) in zaokroženost (tvorijo vsebinsko in oblikovno celoto).

Iz izhodiščnega besedila je razvidno, da je Dora za razrešitev nesporazuma, ki je nastal v odnosu z Natašo, izbrala slušni prenosnik (z Natašo se želi pogovoriti), vidnega pa je uporabila za organizacijo njunega srečanja (Natašo je pisno pozvala, da naj predlaga termin pogovora). Ker se sporočevalec in naslovnik želita uspešno sporazu­mevati, je pomembno, da sporočevalec pozna prednosti in pomanjkljivosti obeh prenosnikov in da jih pri sporočanju upošteva.

Pri dvosmernem sporazumevanju se pri posredovanju prek slušnega prenosnika sporočevalec in naslov­nik pogovarjata, pri posredovanju prek vidnega prenosnika pa si dopisujeta. Pri tem naslovnik postane sporočevalec in obratno.

Besedila, ki pri tem nastanejo, so dvogovorna besedila (npr. intervju, pritožba in odgovor nanjo ali anketni vprašalnik). Dvogovornih besedil je več vrst: sporočevalec naslovnika poziva k odzivu s pobudnimi besedili (takšno besedilo je npr. pritožba), ta pa se nanje odziva z odzivnimi besedili (npr. odgovor na pritožbo). Prava dvogovorna besedila pa vsebujejo tako pobudo kot odziv sogovorcev (npr. intervju) oz. dopisovalcev.

Sporazumevalne dejavnosti so govor­jenje in poslušanje ter njuna izmenjujoča se raba pogovarjanje, kadar sporazumevanje poteka prek slušnega prenosnika, ter pisanje in branje ter njuna izmenjujoča se raba dopisovanje, kadar udeleženca uporabita vidni prenosnik. Govorjenje in pisanje sta tvorbni dejavnosti (opravlja ju sporočevalec), poslušanje in branje pa sprejemalni dejavnosti (opravlja ju naslovnik).

Besedila, ki nastanejo pri enosmernem sporazumevanju, so enogovorna besedila (npr. poročilo, reportaža ali poljudnoznanstveni članek); sporočevalec besednega odziva naslov­nika ne pričakuje.

Sporočevalec ne doseže svojega cilja, če naslovnik besedila ne razume ali ga razume drugače, kot je sporočevalec želel. Sprejemanje besedil je namreč zapletena in ustvarjalna miselna dejavnost, ki vključuje tudi razumevanje – prepoznavanje pomena besednih in nebesednih znamenj nekega jezika ter smisla besedila. Naslovnik besedilo razume v skladu s svojimi izkušnjami in (pred)znanjem; pri tem mora upoštevati tudi okoliščine sporočanja. Že sporočevalec mora poskrbeti za to, da bo naslovnik sporočilo ustrezno razumel, zato mora jasno izraziti svoj namen in razviti temo. Svoje sporočilo mora oblikovati v besedilo; to pomeni, da naslovnik iz urejenosti besedila lahko prepozna, čemu je nastalo in o čem govori. Deli sporočila (povedi) se morajo smiselno navezovati drug na drugega, hkrati pa ne sme manjkati noben za razumevanje bistven podatek. Torej so besedila samo tista besedna sporočila, ki ustrezajo merilom besedilnosti. Ta merila so: smiselnost (naslovnik v njih prepozna sporočevalčev namen

Barve jezika UCB 2016 notranjost.indd 9

KLJUČNE BESEDE

• slušni in vidni prenosnik • sporočanje ali tvorjenje – govorjenje in pisanje • sprejemanje – poslušanje in branje • razumevanje • besedilo • merila besedilnosti: smiselnost, sovisnost, zaokroženost • enogovorno in dvogovorno besedilo

16/05/16 14:41

10

SPORAZUMEVANJE

KATERA SREDSTVA UPORABLJAMO ZA SPORAZUMEVANJE? PREDEN ZAČNEMO 1. Ali ste kdaj razmišljali o tem, kako se sporazumevajo slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni ljudje?

2. Katere težave povzroča gluhim in naglušnim sporazumevanje prek slušnega prenosnika?

3. Kako dobro poznate slovenski znakovni jezik?

GLEJMO IN POSLUŠAJMO

SPORAZUMEVANJE V ZNAKOVNEM JEZIKU

RAZMISLIMO 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

Kdo je Ádám Kósa in za kaj si prizadeva v Evropskem parlamentu?

V katerem jeziku je »govoril«? Ali je ta jezik besedni? Utemeljite odgovor.

Po čem se kretanje razlikuje od običajnega pogovarjanja?

Katere prvine nebesednega jezika so pri kretanju pomembne? Ali so pomembne tudi pri sporazumevanju v govorjenem jeziku?

Kateri status ima znakovni jezik v Evropski uniji in katerega v Sloveniji?

Katere države so določbo o položaju znakovnega jezika zapisale v svojo ustavo in kaj to pomeni za status tega jezika?

Kako bi utemeljili trditev, da je znakovni jezik, ki ga pri sporazumevanju uporabljajo gluhi in naglušni ljudje, njihov materni jezik?

Zakaj je pomembno v izobraževalni sistem vključiti tudi možnost izobraževanja v znakovnem jeziku?

Ali kdaj sporočate brez besed? Ponazorite s primeri.

Navedite nekaj primerov iz vsakdanjega življenja, v katerih je sporazumevanje brez besed običajno ali celo pogosto.

Na spletu poiščite pesem Dan ljubezni v znakovnem jeziku in si oglejte posnetek. Kako ste doživeli izvedbo pesmi?

Barve jezika UCB 2016 notranjost.indd 10

16/05/16 14:41