9789612717865

OD GL ASOV DO K NJIŽNIH SV E TOV

9

P

Rešitve nalog so objavljene na spletni strani www.devetletka.net/gradiva/slovenscina.

1

OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 1

13/12/2017 09:17

Dr. Petra Kodre

Od glasov do knjižnih svetov 9 Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole JEZIK in KNJIŽEVNOST Urednica prve izdaje: Dubravka Berc Prah Urednica druge izdaje: dr. Mojca Stritar Kučuk Strokovni pregled: mag. Mateja Hočevar Gregorič Ilustracije: Igor Šinkovec Fotografije: Dreamstime Direktor produkcije: Klemen Fedran Oblikovna zasnova: Jasna Karnar Prelom: Studio Signum, d. o. o.

Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet Tisk: Službeni glasnik, d. o. o.

2. izdaja Naklada: 6.000 izvodov Ljubljana 2018

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2013). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elek­tronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) 821.09(075.2)(076)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 e-naslov: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 2

KODRE, Petra Od glasov do knjižnih svetov 9 : [samostojni delovni zvezek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole : jezik in književnost] / [Petra Kodre ; ilustracije Igor Šinkovec ; fotografije Dreamstime]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2018 ISBN 978-961-271-786-5 1. Gl. stv. nasl.

292793600

13/12/2017 09:17

Kazalo vsebine

I. DEL: JEZIK Državni in uradni jezik

7

Črke in glasovi slovenskega knjižnega jezika

11

Beseda in besedna zveza Beseda

Odnosi med besedami Besedna družina

Domače in prevzete besede

Slogovno zaznamovane besede

Netvorjenke in tvorjenke

Besedna zveza in stalna besedna zveza

15 15 15 18 18 19 21 24

Od besed in besednih zvez k vrstam besed

Besedne vrste Glagol Deležnik Samostalnik Osebni zaimek Pridevnik

Svojilni in povratni svojilni zaimek

Vprašalni, kazalni in oziralni zaimek Prislov Števnik Veznik Predlog Členek Medmet

25 25 25 29 31 35 38 40 42 44 47 48 49 51 54

Besede združujemo v stavke in povedi

Stavek razstavimo na stavčne člene

Tvorni in trpni stavki

Stavke združujemo v povedi

Podredno zložena poved

Priredno zložena poved

Hkratna ali zaporedna dejanja Stopnjevanje Izbira Presenečenje in nasprotovanje Posledica Pojasnjevanje Sklepanje

57 57 60 70 72 77 77 79 82 85 88 92 97

OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 3

13/12/2017 09:17

Od povedi k besedilom

Vrste besedil

Uradno in neuradno besedilo Pogovor Sožalje Prošnja

Objektivno in subjektivno besedilo Življenjepis

Pripoved o življenju osebe Opis poti Potopis Ocena besedila

Grafikoni, preglednice in obrazci

101 101 103 103 107 109 111 112 114 117 121 125 127

Kaj pomaga, drugo znati, temu, ki ne zna pisati Vejica

Raba vezaja in pomišljaja

Tri pike

Še nekaj vaj za utrjevanje

135 135 138 141 141

II. DEL: KNJIŽEVNOST Ljudsko slovstvo ali slovstvena folklora

Ljudska pesem: Desetnica

147 148

Pismenstvo

Brižinski spomeniki

Rateški (ali Celovški) in Stiški rokopis

153 153 155

Protestantizem ali reformacija

Primož Trubar: Uvod v Katekizem

William Shakespeare: Romeo in Julija

157 158 162

Barok

Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske

165 165

Razsvetljenstvo

167

Romantika

France Prešeren: Glosa

France Prešeren: Zdravljica

France Prešeren: Gazela III

169 173 176 180

Realizem

Simon Gregorčič: Soči

181 183

OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 4

13/12/2017 09:17

Moderna

Dragotin Kette: Spomini

Josip Murn Aleksandrov: Vprašanje

Oton Župančič: Žebljarska

Ivan Cankar: Bobi

Ivan Cankar: Skodelica kave

Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi

189 189 192 193 197 204 207

Ekspresionizem

Srečko Kosovel: Jutro na Krasu

Srečko Kosovel: Rdeča raketa

211 211 213

Socialni realizem

Prežihov Voranc: Doberdob

France Bevk: Kaplan Martin Čedermac

Ciril Kosmač: Pot v Tolmin

215 215 219 224

Sodobna književnost

Boris A. Novak: Narcis in Eho

Andrej Rozman Roza: Najemnina ali We are the nation on the best location

Desa Muck: Nebo v očesu lipicanca

Carolin Philipps: Made in Vietnam

229 229 233 236 242

Viri

247

OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 5

13/12/2017 09:17

Drage devetošolke, dragi devetošolci!

Pred vami je zadnji samostojni delovni zvezek v seriji učnega gradiva Od glasov do knjižnih svetov. Ker domnevam, da se s tem gradivom ne srečujete prvič, vam najbrž ni treba pojasnjevati, kako je razporejena snov v njem, zakaj je smiselno, da vsebuje poglavja iz jezika in književnosti, in kaj pomenijo barve piktogramov v razlagalnih okvirčkih.

Namesto tega vas raje vprašam, ali vam je tak delovni zvezek všeč. Če kdo zdaj morda razmišlja, da je zastavljeno vprašanje zgolj retorično in nanj ne pričakujem odgovora, ima seveda prav, ampak s takim odzivom kljub temu nekaj pove – da je pridobljeno znanje našlo pot iz knjige v vsakdan. Prav to pa je osnovni cilj vsakega učenja in obenem vodilo, ki je spremljalo nastajanje tega učnega gradiva.

V čem vidim osnovni cilj jezikovnega pouka? Razumeti prebrano ter jasno in pravopisno pravilno izražati svoje in povzemati druge misli. In v čem je osnovni cilj pouka književnosti?

Vzbuditi ljubezen do branja, nato pa s prebiranjem najrazličnejše literature in razmišljanjem o odnosih med književnimi junaki lažje razumeti sebe in druge.

Pot, po kateri stopamo skupaj, se torej ne konča v knjižnih svetovih, ampak gre dlje – vse do našega razuma, srca in sanj. Naj vam zato čisto za konec zaupam, katera misel iz tega samostojnega delovnega zvezka se ta trenutek najbolj dotika mojega srca. To so besede, ki jih je v noveli Pot v Tolmin zapisal Ciril Kosmač: sanj in želja se nikdar ne znebiš, če si človek, kakor je treba. Sama k temu dodajam le: ne bojte in ne sramujte se svojih sanj, ampak misli, da jih je mogoče uresničiti brez truda.

Petra Kodre

Legenda

Učna snov 1.–5. razreda

Učna snov 6. razreda

Učna snov 8. razreda

Učna snov 9. razreda

OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 6

Učna snov 7. razreda

Pozor, da ne bo napak!

13/12/2017 09:17

Državni in uradni jezik V tem poglavju: – spoznaš pojma uradni jezik in državni jezik, – razmišljaš o položaju slovenščine v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji, – ugotoviš, kateri območji v naši državi sta dvojezični, in – spoznavaš, kako se dvojezičnost odraža v javnem življenju teh dveh območij.

Državni jezik predstavlja državo. Zapisan je na denarni valuti, v njem je besedilo državne himne, uporabljajo ga politiki in diplomati, kadar javno nastopajo in tako predstavljajo svojo državo.

V Republiki Sloveniji je državni jezik eden, to je slovenščina.

Kateri pa so držav ni jeziki na ših sose d?

Italijanšč ina, nem ščina, madžarš čina in hrvaščin a.

V uradnem jeziku poteka uradovanje. Gre za jezik, ki ga za sporazumevanje s strankami uporabljajo različni uradi (npr. sodišča, šole, upravne enote, pošte, banke).

V Republiki Sloveniji so uradni jeziki trije: • slovenščina je uradni jezik na celotnem slovenskem ozemlju, • italijanščina je uradni jezik (poleg slovenščine) na območju, na katerem živi italijanska narodna manjšina, • madžarščina pa je uradni jezik (poleg slovenščine) na območju, na katerem živi madžarska narodna manjšina.

7

OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 7

13/12/2017 09:17

Dvojezična sta torej del slovenske Istre in del Prekmurja. Enakopravna raba obeh jezikov (tj. slovenščine in italijanščine ter slovenščine in madžarščine) v javnem življenju se kaže npr. z dvojezičnimi javnimi napisi, obrazci.

Uradovanje na teh območjih poteka v obeh jezikih.

Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo je slovenščina eden od uradnih jezikov te zveze.

1 Kaj lahko sklepaš o tem, kje stojijo ti napisi?

Domanjševci Domonkosfa Ankaran Ancarano

DVOJEZIČNA OSNO VNA ŠOLA DOBROV NIK KÉTNYELVŰ ÁLTALÁ NOS ISKOLA DOBRO NAK

2 V razredu se pogovorite, kaj vam pomenijo slovenski evrski kovanci.

Odkar je slovenšč ina urad jezik v E ni vropski u niji, lahk dopise in o dokume nte evro institucij pskim am pošil jamo v slovenšč ini. Tudi odgovor bomo p nanje rejeli v s lovenščin i.

In vsi po

membn i dokume nti Evropske unije so objav ljeni tud i v sloven ščini.

8

OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 8

13/12/2017 09:18

3 Oglej si zemljevida Primorske in Prekmurja.

a) Pobarvaj občine Koper, Izola, Piran in Ankaran, v katerih živi italijanska narodna manjšina in je zato tam poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.

BOVEC

KOBARID TOLMIN CERKNO KANAL

GORIŠKA BRDA

NOVA GORICA

IDRIJA

ŠEMPETER RENČEVOGRSKO MIRENKOSTANJEVICA

AJDOVŠČINA

KOMEN

VIPAVA POSTOJNA SEŽANA DIVAČA

HRPELJEKOZINA

ANKARAN IZOLA

PIVKA

ILIRSKA BISTRICA

KOPER

PIRAN

b) Pobarvaj še občine Hodoš, Moravske Toplice, Šalovci, Lendava in Dobrovnik, v katerih živi madžarska narodna manjšina in je zato tam poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.

MA

CANKOVA

GR A

ROGAŠOVCI

D

Z KU

ŠA

LO G VC PE OR TR NJ I OV I CI

HODOŠ

PUCONCI

MORAVSKE TOPLICE KOBILJE TIŠINA MURSKA SOBOTA

TU DOBROVNIK RN IŠČ BELTINCI E ODRANCI

ČRENŠOVCI

LENDAVA

VELIKA POLANA 9

OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 9

13/12/2017 09:18

4 Pravilne trditve označi s kljukico, napačne pa popravi. Popravljene povedi zapiši na črte.

a) V Republiki Sloveniji je slovenščina edini državni jezik.

b) V Republiki Sloveniji sta dva uradna jezika – italijanščina in madžarščina.

c) V Ljubljani je uradni jezik samo slovenščina.

č) Ker so v Sloveniji trije uradni jeziki, lahko pripadniki manjšine kjerkoli zahtevajo, da se z njimi govori italijansko oziroma madžarsko.

d) V Lendavi na vseh poštah, bankah, sodiščih itd. lahko dobimo tudi obrazce v madžarščini.

e) Vsi slovenski časopisi, ki izidejo v Kopru, morajo biti prevedeni v italijanščino.

f) V Kopru, Izoli, Piranu in Novi Gorici morajo biti vsi napisi na javnih zgradbah dvojezični.

g) Slovenščina je bila izbrana za uradni jezik Evropske unije.

5 Dvojezična območja segajo tudi čez meje naše države (k zamejskim Slovencem), kar kaže

fotografija. Kaj misliš, v čem bi se napis razlikoval, če bi se nahajal na dvojezičnem območju v Sloveniji?

10

OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 10

13/12/2017 09:18