9789612717919

Vesna Kumer, Andreja Markovič, Maja Šebjanič Oražem, Mojca Smolej, Irena Hodnik, Črt Močivnik

SLOVENŠČINA V OBLAKU

Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole

VRSTE BESED

7 Rešitve nalog so objavljene na spletni strani www.devetletka.net/gradiva/slovenscina.

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost.indd 1

21. 04. 17 12:16

Vesna Kumer, Andreja Markovič, dr. Maja Šebjanič Oražem, dr. Mojca Smolej, Irena Hodnik, Črt Močivnik

Slovenščina v oblaku

Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole VRSTE BESED Urednica: Andreja Ponikvar Strokovni pregled: Dragica Kapko Ilustracije: Mojca Krajnc Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na 2. strani ovitka.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Radovednih pet: Slovenščina 5 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 169. seji dne 26. 3. 2015 s sklepom št. 613-2/2015/28 potrdil kot učbenik za slovenščino v 5. razredu osnovnošolskega izobraževanja. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2017). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) SLOVENŠČINA v oblaku 7 : učni komplet za slovenščino v 7. razredu osnovne šole. Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole / Vesna Kumer ... [et al.] ; [ilustracije Mojca Krajnc ; fotografije Shutterstock in drugi viri ]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2017

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost.indd 2

Vsebina: Knjižni in neknjižni jezik ; Beremo, pišemo, govorimo in poslušamo ; Vrste besed ; Stavek in stavčni členi ISBN 978-961-271-791-9 1. Kumer, Vesna, slavistka 289778688

21. 04. 17 12:16

Kazalo VRSTE BESED Glagolski naklon ................................................................................................................................................................................. 5 Sklanjanje samostalnika ............................................................................................................................................................... 15 Sklanjanje samostalnikov moškega spola ........................................................................................................................... 22 Sklanjanje samostalnikov ženskega spola ........................................................................................................................... 40 Sklanjanje samostalnikov srednjega spola .......................................................................................................................... 57 Zaimek ................................................................................................................................................................................................... 69 Svojilni zaimek ............................................................................................................................................................................... 73 Vprašalni zaimek ........................................................................................................................................................................... 77 Oziralni zaimek .............................................................................................................................................................................. 81 Kazalni zaimek ............................................................................................................................................................................... 88 Predlog .................................................................................................................................................................................................. 91

LEGENDA

ipomočkov: bujajo uporabo pr od sp ki , ge lo na

mljevida, , enciklopedije, ze slovarja, pravopisa spleta …

obljenemu spodbujajo k pogl ki , ge lo na jše ne zahtev kovanju razmišljanju in razis

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost.indd 3

21. 04. 17 12:16

Krajšave sam. samostalnik moški spol m. sp. ž. sp. ženski spol sr. sp. srednji spol ed. ednina dv. dvojina mn. množina im. imenovalnik rod. rodilnik daj. dajalnik tož. tožilnik mest. mestnik or. orodnik os. zaim. osebni zaimek svojilni zaimek svoj. zaim. vpr. zaim. vprašalni zaimek oz. zaim. oziralni zaimek kaz. zaim. kazalni zaimek prid. pridevnik glag. glagol 1. os. prva oseba 2. os. druga oseba 3. os. tretja oseba sed. sedanjik pret. preteklik prih. prihodnjik nedol. nedoločnik nam. namenilnik pov. nakl. povedni naklon velelni naklon vel. nakl. pog. nakl. pogojni naklon štev. števnik prisl. prislov predl. predlog ipd. in podobno itn. in tako naprej npr. na primer oz. oziroma t. i. tako imenovani tj. to je str. stran SSKJ

Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost.indd 4

21. 04. 17 12:16

POVEDNI NAKLON ali POVEDNIK Peljal te bom v živalski vrt.

VELELNI NAKLON ali VELELNIK Pojdiva v živalski vrt!

GLAGOLSKI NAKLON

POGOJNI NAKLON ali POGOJNIK Ali bi šla v živalski vrt?

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost.indd 5

21. 04. 17 12:16

GLAGOLSKI NAKLON

RAZMIŠLJAMO IN SE POGOVARJAMO • Oglej si naslovnico knjige Hribci. Kaj prikazuje ilustracija na njej?

Kaj misliš, kako je povezana z naslovom knjige? Če knjigo poznaš, povej sošolcem kaj o njej.

• Kako so ljudje živeli v pradavnini? Kaj so počeli otroci, s čim so se igrali, ali so hodili v šolo?

• Ali si že bral/-a knjigo ali gledal/-a film o življenju v pradavnini?

Ali se ti zdi, da so takrat res živeli tako, kot je prikazano?

BEREMO IN RAZISKUJEMO

(Marjan Manček: Hribci. Zgodbe iz pradavnine. DZS, Ljubljana, 1993.)

1. Kako imenujemo besedila, kot sta izhodiščni? a) Risanka. b) Strip. c) Karikatura.

Ali rad/-a bereš takšna besedila? Zakaj?

6

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost.indd 6

21. 04. 17 12:16

GLAGOLSKI NAKLON

2. V razredu obnovite zgodbi, ki ste ju prebrali, tako da smiselno nadaljujete.

Dajnomir ni mogel spati …

3. Oglej si izhodiščni besedili in odgovori. a) Iz česa sta sestavljeni besedili? b) Kaj se ti zdi pomembnejše za razumevanje zgodbe: sličice ali besedilo v oblačkih? c) Ali bi razumel/-a zgodbo, če bi prebral/-a samo besedilo v oblačkih in ne bi videl/-a sličic? Kaj pa, če bi pogledal/-a samo sličice in ne bi prebral/-a besedila? Razmisli. č) Kaj bi se zgodilo, če bi bilo zapovrstje sličic drugačno? d) Ali bi lahko v oblačke ob sličicah napisal/-a kaj drugega?

4. Preveri, ali je v berilu za 6. ali 7. razred objavljen kakšen strip.

V razredu se pogovorite, kaj je značilno zanj, kako ga beremo ipd.

5. Razišči življenje in delo Marjana Mančka. O njem pripravi računalniško predstavitev. Upoštevaj priporočila za pripravo predstavitve iz 6. razreda.

Predstavitev pošlji v priponki učitelju/učiteljici po e-pošti. Ne pozabi napisati tudi vljudnega sporočila. Upoštevaj učiteljeve/učiteljičine predloge in izboljšaj svojo predstavitev.

6. Razdelite se v pare. S sošolcem/sošolko razmislita, kako bi lahko prebrala in z glasom prikazala vzdušje v zgodbah, npr. da je junak vesel, jezen, zaspan, prestrašen, navdušen.

Nekaj parov naj na glas prebere zgodbo. Presodite, kdo je najbolje dramatiziral.

V stripih so nekatere stvari prikazane s sličicami, druge pa z besedami. Junaki se med seboj pogovarjajo. Tako kot to počnemo v resničnem življenju, si kaj pripovedujejo, se sprašujejo, ukazujejo, fantazirajo, povejo, da bi se nekaj lahko zgodilo, in podobno. Pri tem uporabljajo najrazličnejše glagolske oblike. V nadaljevanju se bomo naučili, kako te oblike imenujemo in kdaj jih uporabljamo.

7. Nekaj prostovoljcev naj si izbere vsak svoj glagol in ga prikaže brez besed ali pa nariše. Ostali ugibajte, za kateri glagol gre. spati, trkati, zbežati, drveti, razburjati se, srečati se, veseliti se

Enega od glagolov spregaj v sedanjiku.

8. Preberi povedi in podčrtaj glagole. Povedi poveži z desnim stolpcem, kjer je navedeno, kaj delamo s temi glagoli. a) Slišim trkanje. b) Dobro napnita ušesa! c) Več bi počival.

nekomu povemo, kaj se dogaja nekomu povemo, da bi se nekaj lahko zgodilo nekomu ukazujemo

7

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost.indd 7

21. 04. 17 12:16

GLAGOLSKI NAKLON

Z osebno glagolsko obliko lahko opišemo neko dejanje, dogajanje ali stanje (npr. trka, zbežal je, je), lahko ukazujemo, velevamo oz. pozivamo k nekemu dejanju ali stanju (npr. napnita, poglej, potrpi, bodi) ali povemo, da bi se pod določenimi pogoji nekaj lahko zgodilo (npr. delali bi, počival bi). Glede na to rečemo, da so glagolske oblike v določenem glagolskem naklonu. Ločimo tri vrste glagolskega naklona: povedni, velelni in pogojni naklon.

9. Preberi besedilo in podčrtaj glagole.

Le kdo se ne spomni Pedenjpeda, Mojce Pokrajculje in Hribcev? Vse tri knjige imajo nekaj skupnega: ilustriral jih je Marjan Manček. Svobodni umetnik se v otroških letih ni podil med klopmi, temveč je raje risal. Prebral je tudi veliko pustolovskih zgodb. Že v gimnaziji je objavljal karikature in stripe. Tudi v prihodnje nas bo zagotovo zabaval s svojimi deli.

Opazuj obliko glagolov in izberi, kaj jim lahko določiš. spol, sklon, število, oseba, stopnja, čas

Ali s temi glagoli opišemo dejanje oz. dogajanje ali pozivamo k dejanju?

Kadar pripovedujemo, kaj se dogaja, uporabimo glagole v povednem naklonu ali povedniku (npr. Slišim trkanje.). Glagole v povednem naklonu lahko zanikamo (npr. Tako ne bo šlo več naprej., Ne slišim trkanja.) in jih postavimo v vse tri čase (npr. Slišim trkanje., Slišal sem trkanje., Slišal bom trkanje.). Z glagoli v povednem naklonu lahko tvorimo tudi vprašanja (npr. Ali spiš?).

10. V izhodiščnih besedilih z rdečo pobarvaj vse povednike. Opazuj tudi ločila na koncu teh povedi.

11. Nedoločnike postavi v povedni naklon. Z njimi smiselno dopolni povedi. pogovarjati se, osvojiti, pripovedovati, obiskati, obleči, skuhati, odpraviti se, iti, trkati o svojem življenju.

a) Nekateri pisatelji radi b) Midva

po navadi

c) Mojca

jutri

o filmih. nov plašč. včeraj zjutraj

č) Jan, Manja in jaz d) Ali

mi ti

e) Ali

ti in Blaž na maratonu

f) Tinkara

proti Šmarni gori.

čaj?

s prijateljicama

medaljo? na sladoled. .

g) Miliboža je svojemu možu predlagala, naj pogleda, kdo h) Dajnomir in Milimir

včeraj

živalski vrt.

8

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost.indd 8

21. 04. 17 12:16

GLAGOLSKI NAKLON

12. Glagole, ki si jih vstavil/-a v 11. nalogi, prepiši v preglednico in jo dopolni, kot kaže primer.

GLAGOL

OSEBA

ŠTEVILO

ČASOVNA OBLIKA

pripovedujejo

3. os.

mn.

sed.

Ali se glagoli v povednem naklonu pojavljajo v vseh treh a) osebah? b) številih? c) časovnih oblikah?

DA DA DA

NE NE NE

13. Preberi nasvet Marjana Mančka in podčrtaj glagole. „Igraj se! Skozi igro spoznaj in sprejmi življenje. Pa z obema nogama stoj trdno na tleh!“

Izberi.

Z glagoli Manček: a) pripoveduje, zanika, sprašuje. b) ukazuje, veleva, svetuje. c) pove, kaj bi se ob izpolnjenem pogoju lahko zgodilo.

Kadar velevamo oz. zapovedujemo (npr. Igraj se!) ali prepovedujemo (npr. Ne razburjaj se!), uporabimo glagole v velelnem naklonu ali velelniku. Take povedi zaključimo s klicajem ali piko.

14. V izhodiščnih besedilih z zeleno pobarvaj vse velelnike. Opazuj tudi ločila na koncu povedi.

9

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost.indd 9

21. 04. 17 12:16

GLAGOLSKI NAKLON

15. Glagole v oklepajih postavi v velelnik. (ne bati se) in

a) Dajnomir,

(iti) pogledat, kdo je.

(splezati) na drevo!

b) Milimir in Dajnomir,

(počakati), Miliboža! Takoj ti povem.

c)

(paziti) na obliko in jezikovno pravilnost.

č) Učenci, pri pisanju spisov

(pripraviti) danes, Lara. Jutri ne boš imela časa.

d) Predstavitev

(uporabiti) kokosovo maslo, kakav v prahu,

e) Če boš delala domačo čokolado, mleko v prahu in sladkor v prahu.

(sporočiti).

f) Če ne bosta mogla priti, mi

16. V povedih podčrtaj glagole, nato jih prepiši na ustrezno mesto v preglednici. a) Preberite besedilo. b) Pridi sem. c) Pojdiva danes v kino. č) Raje povejmo po resnici. d) Marko in Tomaž, postavita se v vrsto.

Ali lahko velelniške oblike najdemo v SSKJ?

EDNINA 1. OSEBA

DVOJINA

MNOŽINA

✘

✘

✘

2. OSEBA 3. OSEBA

✘

Dopolni pravilo.

Velelniških oblik glagola ne moremo tvoriti za in

in

osebo ednine ter za 3. osebo

.

10

Slovenscina v oblaku 7 SDZ_01 snopic_notranjost.indd 10

21. 04. 17 12:16