9789612718411

MOČ NEODVISNEGA RAZMIŠLJANJA

Poiščite nove rešitve za vsak izziv

IAN GILBERT

independent thinking notranjost.indd 1

03/10/2017 13:06

Moč neodvisnega razmišljanja

Ian Gilbert

Moč neodvisnega razmišljanja Poiščite nove rešitve za vsak izziv Naslov izvirnika: Independent Thinking Podatki o založniku izvirnika: Crown House Publishing

Crown Buildings Bancyfelin Carmarthen

Wales, SA33 5ND

United Kingdom Prevod: Janja Zupančič Strokovni pregled: Gregor Pečan Jezikovni pregled: Urška Kosec Slikovno gradivo: naslovnica (GrAI/Shutterstock), kRESNIČKE (display intermaya/Shutterstock)

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

© Ian Gilbert 2014, fotograf © Gardner Hamilton www.gardner hamilton.com. Crown House Publishing, 2014. Vse pravice pridržane.

Pravice za slovensko izdajo: Založba Rokus Klet, d. o. o., 2017.

Ta prevod dela Independent Thinking je objavljen v dogovoru s Crown House Publishing Limited. kRESNIČKE (org. THUNKS® and Thunks®) so registrirana blagovna znamka podjetja Independent Thinking Limited.

Naslednja poglavja so bila prvič objavljena na spletni strani www.independentthinking.co.uk: Deset korakov, kako lahko starši podprete svojega otroka pri učenju že v zgodnjih letih (str. 14) Kako veste, ali ste družboslovec ali naravoslovec? (str. 59) 21 načinov, kako spoznati, da preživite preveč časa na Twitterju (str. 82) Inteligenca števila 6 (str. 92) Mnogo kRESNIČK (org. Thunks™) je bilo objavljenih na Twitterju @ThatIanGilbert.

Citat na strani 18 je pod avtorskimi pravicami Crown House Publishing Limited.

Založba Rokus Klett ni odgovorna za obstoj ali pravilnost URL zunanjih povezav ali povezav do strani tretjih partnerjev, ki so navedene v tej publikaciji, in ne zagotavlja, da vsebina na teh straneh ostaja ali bo ostala pravilna in ustrezna.

Brez pisnega dovoljenja Založbe Rokus Klett so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.955

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

independent thinking notranjost.indd 2

GILBERT, Ian, 1965- Moč neodvisnega razmišljanja : poiščite nove rešitve za vsak izziv / Ian Gilbert ; [prevod Janja Zupančič]. - Ljubljana : Rokus Klett, 2017 Prevod dela: Independent thinking ISBN 978-961-271-841-1 291923968

03/10/2017 13:06

Kazalo Namesto uvoda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

1 To so moje misli – poiščite svoje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 2 42 načinov, za kaj, kako, kje, kdaj in čemu uporabljati to knjigo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 3 Zgodovina trenutka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 4 Svinjskost krave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 5 10 korakov, kako lahko starši podprete svojega otroka pri učenju že v zgodnjih letih . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 6 Kaj je bistvo izobraževanja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 7 Nasveti I . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 8 O povratni informaciji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 9 Predlog vprašalnika o dobri šoli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 10 Indignez-vous – et eux . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 11 Kako napisati knjigo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 12 Ali ve? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 13 Ne imejte poravnanih računov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 14 Le ena beseda bo dovolj, da za vedno nehate prodajati pecivo v dobrodelne namene . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 15 Zaupajte svojemu notranjemu občutku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 16 Ne dovolite, da vam govorijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 17 Neodvisno razmišljanje kot odmik od ustaljenega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 18 O tem, kako sprožiti revolucijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 19 Učenje redi možgane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 20 Učna ura risanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 21 O racah in svetilnikih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 22 Imate filozofijo izobraževanja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 23 Počasni otroci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 24 Ko razmišljate, da bi se preselili v tujino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 25 O vodenju I . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 26 Iščite in našli boste (in ustvarjajte videz, da ste pametnejši kot v resnici) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 27 Kako narediti spremembo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 28 Ali naj bi otroke učili, naj bodo načelni, četudi ne bodo razumni? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 29 O nadzoru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 30 In s čim se ukvarjate vi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 31 Učenje je precenjeno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 32 O žalosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 33 Nepričakovane prednosti slabih taksistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 34 Kako veste, ali ste družboslovec ali naravoslovec? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 35 Ni težko uspeti, temveč vztrajati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 36 Poglejte okoli sebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 37 Ko najdete izgubljeno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 38 Kako dobiti zaposlitev? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 39 Kratka zgodba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 40 Čigava težava sta prihodnost in stoletni načrt? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 41 Nekaj o okvirjih in policah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 42 Zgodba o deklici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

3 independent thinking notranjost.indd 3

03/10/2017 13:06

43 Razlika med ustvarjalnostjo in umetnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 44 Zdravilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 45 Karierni nasveti za mlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 46 Njen razgovor s socialnimi delavci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 47 Zakaj beremo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 48 Razlika je v velikosti P-ja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 49 Šeststopenjska lestvica hrupa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 50 Osem stopenj človeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 51 O vrednotah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 52 21 načinov, kako spoznati, da preživite preveč časa na Twitterju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 53 Pogovor med jeznim najstnikom in odraslim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 54 Učitelji – koga in kaj poučujete? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 55 Ko slaba znanost pripelje do dobre prakse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 56 Stoječi pri miru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 57 Enominutni krizni menedžment MBA v treh korakih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 58 Štiri stopnje sodobnega življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 59 Prednosti, da nimate pojma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 60 Inteligenca števila 6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 61 Igra za enega igralca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 62 Will Smith in paradoks cvetja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 63 V prizadevanjih biti dober človek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 64 Izurite svojega psa kot otroka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 65 Izurite svojega otroka kot psa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 66 Izobraževalni eksperti ne obstajajo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 67 30 stvari, ki jih testi ne ocenijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 68 Prostor med zvezdami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 69 Zaupanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 70 Čemu sem tukaj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 71 Vračilo denarja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 72 Tri vprašanja, ki si jih zastavite pred izvedbo seminarja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 73 Trije odgovori, ki so slabši kot »ne« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 74 Ogledalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 75 Kako razumeti besedo neodvisen? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 76 Ščinkavci proti nebu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 77 Visoka šola Kapitana Poucha . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 78 Moja čilska izobrazba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 79 O vodenju II . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 80 Množica Brianu: »Da, vsak izmed nas je posameznik.« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 81 Nasvet II . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118

4 independent thinking notranjost.indd 4

03/10/2017 13:06

Za Monico, ker me je vrnila v Ĺživljenje.

5 independent thinking notranjost.indd 5

03/10/2017 13:06

Po훾nite stvari, ki jih ne dela nih훾e, ali po훾nite stvari, ki jih delajo vsi, a na povsem svoj na훾in.

6 independent thinking notranjost.indd 6

03/10/2017 13:06

Namesto uvoda

Namesto uvoda K sreči se v gromozanski množici publikacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, s poučevanjem (»Vsakdo je strokovnjak za izobraževanje, razen učiteljev« – Ian Gilbert), vsake toliko pojavi tudi kakšno delo, ki skuša pogledati na ustaljene metode z drugačne perspektive.

Kako v svetu, kjer je večina rešitev problemov ponujena in jih je moč najti na svetovnem spletu v zgolj nekaj minutah, spodbujati pri mladih razmišljanje, ustvarjalno mišljenje, je vprašanje, s katerim se avtor ukvarja že desetletja. Problematika ga je v resnici zaposlovala do te mere, da je opustil delo učitelja, ko enostavno ni več zmogel delovati v konformistično delujočem šolskem okolju. Ustanovil je svoje podjetje, v katerem se s sodelavci ukvarjajo prav z drugačnimi možnimi pristopi k poučevanju, z razmišljanjem o načinih, kako učence spodbuditi k iskanju rešitev, pri katerih je ključna izvirnost. »Počnite stvari, ki jih ne počne nihče, ali pa stvari, ki jih počnejo vsi, naredite povsem drugače,« je moto knjige in v resnici tudi življenjsko vodilo avtorja Iana Gilberta.

Knjiga Moč neodvisnega razmišljanja se vas bo zagotovo dotaknila in vas spodbudila k razmišljanju, če le imate na kakršenkoli način opravka z izobraževanjem.

Učitelji bodo lahko v njej našli veliko odgovorov, pa še veliko več vprašanj in izzivov. Kako poučevati v današnji šoli, utesnjeni s tisoč in enim pravilom, usmeritvami, normami …? Kako kljub temu pri učencih negovati in spodbujati ustvarjalnost, izvirnost, radovednost, ki so v trenutni sistemski naravnanosti prej odvečne kot zaželene?

Starši bodo v marsičem prepoznali svoje otroke, pa tudi sebe in svoje delovanje. Misli v knjigi brez milosti razgaljajo neustreznost vsakdanjega delovanja moderne družbe, ko šolski sistem komajda dovoljuje ustvarjalno (če hočete – neodvisno) mišljenje, ko brezobzirnost neoliberalnega kapitalizma starše odtujuje od lastnih otrok, ki so prepogosto prepuščeni sami sebi in škodljivim vplivom povsem potrošniško ustrojenih sodobnih medijev. Namesto lastnih, unikatnih idej se raje poslužujejo vnaprej pripravljenih, v lično embalažo zapakiranih rešitev, najdenih na medmrežju ali drugje, saj je tako najudobnejše (kot v mikrovalovki odtajana in pogreta pica, ki jim jo njihova s službo prezaposlena mati pripravi za večerjo).

Dijaki (in starejši učenci osnovnih šol) bodo lahko ugotovili, da ni nič narobe, če razmišljaš drugače, po svoje. Še več: ugotovili bodo, da ni prav nič narobe, če misliš (»V svetu, kjer jih tako malo misli, je pomembnejše, DA mislite, kot KAJ mislite« – Ian Gilbert). Morda bodo dobili spodbudo, navdih in pogum za pogostejše oblikovanje in predstavljanje svojih misli, idej in rešitev, kar je danes prej bogokletno kot pa dobro sprejeto.

Knjiga je po drugi strani tudi prepolna izjemno duhovitih ironičnih misli, povezanih s šolo, izobraževanjem, razmišljanjem, vsakdanjim življenjem, politiko … Prepričan sem, da je načinov za uporabo te knjige v resnici še več kot 42 (malce po Douglasu Adamsu?), kot predlaga avtor. Lahko jo preberete (in jo tudi boste!) na mah, lahko pa jo kot draga, dragocena zdravila uživate po kapljicah. Rok trajanja tega zdravila, ustvarjalne, neodvisne misli, ali, če hočete, zdrave pameti ni omejen.

Gregor Pečan

7 independent thinking notranjost.indd 7

03/10/2017 13:06

Moč neodvisnega razmišljanja

1 To so moje misli – poiščite svoje

Ne verjamem v sisteme. Niti v vnaprej pripravljene odgovore na vsakdanja vprašanja. Ko tako dolgo razmišljate o nečem, da se dokopljete do odgovora, in se potem še potrudite, da nekaj naredite, potem ste vsaj dokazali, da obstajate, ali bolje, da je vredno živeti. Vaš odgovor je lahko enak odgovorom drugih, vendar je še vedno vaš odgovor in ima večjo vrednost kot oguljeni odgovori, ki jih nekateri kot krošnjarji prodajajo naokrog ali vsiljujejo vsepovsod.

Leta 1993 sem ustanovil podjetje Independent Thinking kot organizacijo, ki bi spodbujala mlade ljudi, da razmišljajo z namenom izboljšati svoje življenje. Pojma nisem imel, kako bo videti ali kam me bo zaneslo.

No, tudi po dvajsetih letih še vedno ne vem. To je profitna organizacija, a je bila ustanovljena, kot spoznavam zdaj, da bi kaj spremenila, in ne da bi prinašala dobiček. Če je bil edini dosežek zadnjih dvajsetih let, da smo več ljudi spodbudili k razmišljanju z lastno glavo – premišljevanju, premlevanju, poglabljanju, neodvisnemu razmišljanju – potem je bilo vredno.

Potovanje, kot potovanja večine ljudi, ni bilo enostavno. Vsak ima svoje srčne bolečine. Svojo prtljago. Svojo zgodbo. Medtem ko se nesrečam ne morete izogniti, se je še posebej enostavno izogibati priložnostim.

Preprosto sklonite glavo in se pretvarjajte, da ste zaposleni. Kmalu bo nekdo v vaši bližini počel isto. Naš izziv je, da ustvarimo, prepoznamo in potem zgrabimo priložnosti. Dosežen cilj ni uspeh – kar šteje, je proces.

Gledano iz tega zornega kota je vsak dan uspeh, ne glede na to, kako težak je. Vendar boste uspešni le, če boste na življenje gledali kot na pustolovščino. Ko boste to zmogli, bo ne glede na vse, kar se vam bo zgodilo, to le pustolovščina, ki pravzaprav nima nič opraviti s tako imenovanim »resničnim življenjem«, v katerem morate biti resni in odrasli. Ko nič ni več resnično življenje, je vse v najlepšem redu.

Vaše življenje mogoče res ne bo preprosto, bo pa zanimivo. Lahko imate eno ali drugo, a obojega ne morete imeti. Odločiti se morate sami.

Poprosili so me, naj napišem knjigo in v njej ujamem duh neodvisnega razmišljanja – in ne podjetja Independent Thinking. To je bil kar zalogaj. Napisati knjigo svojih misli, s katerimi vas hočem spodbuditi, da mislite po svoje. Največ, kar lahko naredim, je, da zapišem, kar mislim in kako mislim, v upanju, da bo to spodbudilo vaše razmišljanje. Nekatere misli, ki jih tu navajam, so kratke enovrstičnice. Druge so dolge zato, ker običajno nisem imel časa, da bi jih skrajšal. Upam, da bo učinek enak in da bom s svojimi mislimi spodbudil razvoj vaših.

O čem razmišljam največ časa? Že več kot 20 let o izobraževanju. Ne le o tem, kaj se dogaja v učilnici, temveč o izobraževanju v širšem smislu, ki pomaga svetu razmišljati. Naj izpostavim idejo, ki me je v zadnjih letih navdihnila za nadaljnje razmišljanje. To je misel velikega brazilskega pedagoga Paula Freira, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja delal z nepismenimi kmečkimi in plantažnimi delavci v Braziliji in Čilu. Freire pravi, da je najpomembnejši cilj izobraževanja naučiti ljudi »brati in pisati« tako, da bodo sposobni »na novo prebrati in spisati svet«.

Vsaj v razvitem svetu vlagamo veliko truda v prvo, drugo pa pogosto spregledamo. Če mlade ljudi učimo, da svet tak pač je, in pri tem ostanemo, s tem spodbujamo ohranjanje statusa quo in jih preobražamo v pasivne opazovalce. V predmet, in ne osebek njihovega sveta, bi rekel Freire. Otroke je treba naučiti (kot del vsakodnevnega procesa učenja širšega kurikula), da je svet, tak kot je zdaj, le trenutno stanje, in zakaj

8 independent thinking notranjost.indd 8

03/10/2017 13:06

Moč neodvisnega razmišljanja

je tako. Pri učencih je treba nenehno spodbujati zavedanje, da ni nujno, da bo vedno tudi ostalo tako, da je to stanje prehodno in da lahko oni vplivajo na spremembe, če se tako odločijo. To je tisto, kar sam imenujem izobraževanje.

S preprostim dialogom, ki temelji na ponižnosti, in ne akademski aroganci, je Freire vraževernim kmetom pomagal narediti premik od fatalističnega stališča »Ti si boljši od mene, ker si izobražen, kar jaz nisem; in to je božja volja« do »Ne, bog nima nič s tem. Šef je kriv!« Seveda je Freire končal za zapahi kot izdajalec in bil po vojaškem udaru leta 1964 celo izgnan iz Brazilije. Kakopak!

V zadnjih letih, po smrti prve žene, ko sem našel novo srečo z damo, ki ji je ta knjiga tudi posvečena, je bilo moje razmišljanje dodatno spodbujeno, ko sem živel na Bližnjem in Daljnem vzhodu in v Latinski Ameriki.

Kljub dejstvu, da J. S. Bach nikoli ni zapustil Nemčije in se je Immanuel Kant komaj kdaj odpravil iz Königsberga, pravijo, da potovanja širijo obzorja. Pa vendar, niso potovanja tista. Gre za to, kaj sami naredite s potovanjem. Gre za to, kako potovanja spodbudijo vaše razmišljanje.

Tako so posledica mojih potovanj, izkušenj in novega življenja razmišljanja o izobraževanju, vse bolj tudi o nepravičnosti, priložnostih, planetu. Razmišljam o ljubezni, izgubi in življenju. In menim, da je to najpomembneje.

Naj povzamem, da to ni ravno knjiga o mojih razmišljanjih, temveč bolj o vaših. Upam, da boste v mojih razmišljanjih uživali, vendar vljudno prosim, da se vzdržite in jih ne uporabljate za svoja. Kajti to bi pomenilo, da je bilo vse zaman.

9 independent thinking notranjost.indd 9

03/10/2017 13:06

Moč neodvisnega razmišljanja

2 42 načinov, za kaj, kako, kje, kdaj in čemu uporabljati to knjigo

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

Za razmišljanje.

Za poučevanje.

Za razmišljanje o poučevanju.

Za poučevanje razmišljanja.

Kot nagrada ob zaključku šolanja.

Kot nagrada ob upokojitvi.

Kot nagrada na srečelovu.

Kot tolažilna nagrada.

Kot darilo za rojstni dan.

Kot novoletno darilo.

V zbornici.

V čakalnici.

V dnevni sobi.

V otroški sobi.

V kopalnici.

V pivnici.

V postelji.

Na en mah.

Na poti.

Na vlaku.

Na stranišču.

22. Iz kaprice.

23. Od začetka do konca.

24. Sem ter tja.

25. Od platnice do platnice.

26. Od prve do zadnje strani.

27. Od zadnje strani k prvi.

28. Brez premora.

29. Zase.

30. Za nekoga drugega.

31. Da mine čas.

32. Da bi se nekaj zgodilo.

33. Da bi se nekaj končalo.

34. Da preprečite prepih.

35. Da preprečite gnitje.

36. Da ustavite razgrajanje.

37. Da naredite kraval.

38. Da sprožite revolucijo.

39. Da začnete razgovor.

40. Za uvod v učno uro.

41. Za zaključek učne ure.

42. Kot lekcijo vsem nam.

kRESNIČKE* Ali je to, da ste močni, enako zavračanju šibkosti?

Ali novorojenček lahko kaj doseže?

Ali je bolje imeti nasilno mamo kot biti brez nje?

Ali pes ve, kdaj ga je nekdo poškodoval po nesreči?

Ali je narobe obrnjena kapa še vedno kapa?

Ali je nikoli daljše od večnosti?

* kRESNIČKE: vprašanja o vsakodnevnih stvareh, ki vas zaustavijo na vaših poteh in vam pomagajo, da začnete na življenje gledati v povsem drugačni luči.

10 independent thinking notranjost.indd 10

03/10/2017 13:06

Moč neodvisnega razmišljanja

3 Zgodovina trenutka

Aprila 2013 se je na bostonskem maratonu zgodil bombni napad, ki sta ga izvedla čečenska brata. Policija ju je izsledila tri dni pozneje, ko sta v Massachusettsu ubila policista. Sledilo je streljanje, v katerem je bil eden od bratov ubit. Po intenzivnem iskanju so nekaj ur pozneje izsledili tudi preživelega brata. V stanovanjski četrti se je težko ranjen skrival pod ponjavo svojega čolna. V času med ponedeljkom, ko se je zgodil grozoviti napad, in četrtkom, ko so brata ujeli, je v tovarni gnojil v Teksasu izbruhnil požar. Temu pa je sledila še eksplozija, v kateri je umrlo 15 ljudi, številni so bili poškodovani, uničene so bile tudi bližnje stavbe.

Dve osupljivi dejstvi sta povezani s tem, kako vem za omenjene dramatične in tragične dogodke.

Prvo dejstvo je, da zanje nisem izvedel iz novic. Ne berem časopisov (če me zanima mnenje, ga oblikujem sam in ni treba, da me kdo nahrani z njim). Nisem gledal novic na kakšnem 24-urnem novičarskem TV-programu. Nimam televizije. Niti nisem za dogodke izvedel na spletni strani z novicami, čeprav bi to dejansko lahko storil. Informacije o dogajanju sem dobil na način, na katerega dandanes običajno pridem do novic – prek Twitterja. Pa ne prek BBC-jevih, NBC-jevih tvitov ali drugih uradnih novičarskih kanalov.

Večino zgoraj navedenega je prek tvitov in retvitov objavil @YourAnonNews, agregator novic protestne skupine Anonymous1 – tistih, ki nosijo maske Guya Fawkesa in jim je bil navdih film V kot vroče maščevanje (izvirni naslov V for Vendetta, op. p.).

Drugo dejstvo, zakaj v tistem tednu o grozljivih dogodkih v Združenih državah nisem mnogo prebral ali slišal, je, da sem jim bil priča. Ko sta brata na begu ustrelila policista na Tehnološkem inštitutu Massachusetts, sem bil eden prvih, ki je to izvedel, v nekaj minutah pravzaprav. Ko je bil celoten Boston zaprt in so do zob oboroženi policisti in ekipe specialcev prečesavali ulice, sem pridobival informacije sočasno z dogajanjem.

Dramo sem opazoval tako, da sem kukal izza zaves. Takrat, ko se je dogajalo. Ko se je vnel prvi strelski spopad, sem ga opazoval skozi ozko režo in slišal sem strele ter klice policistov v temi. Pozneje sem s sprednjega sedeža terenca opazoval ognjene zublje goreče tovarne gnojil poleg Waca. Videl sem ogromno eksplozijo, ki je sledila, in slišal sem krike otroka za seboj, ki je v joku govoril očetu: »Ne slišim! Ne morem slišati! Stran od tu! Prosim, pojdimo stran od tu!« Vse v trenutku, ko se je dogajalo.

O teh dogodkih nisem bral v časopisih, zgodovino sem doživel na lastni koži.

Gre za občutek, kot ga v najboljšem primeru doživite pri učnih urah zgodovine prek procesa razumevanja in interpretacije zgodovinskih dogodkov ter glavnih junakov ali, v najslabšem primeru, ko si morate zapomniti in izbljuvati eno k... stvar za drugo. Vse lepo in prav, toda kaj pa jutrišnja zgodovina? Do kolikšne mere izrabljate priložnosti, ko vam lahko običajni ljudje, ki so doživeli nekaj pomembnega, podajo svojo izkušnjo in tudi vašim učencem pomagajo podoživeti dogodke? Ali pa kar med potekom določenega dogodka?

Do kolikšne mere posredujete med učenci in svetom? Koliko jim pomagate, da ga dojamejo, razumejo, predvidijo, da se jih dotakne, da se iz njega česa naučijo, se nanj celo odzivajo – in to v realnem času?

Bodite pozorni na to, s koliko navedbami starih pojmov se trudim opisati moderen pojav, ki posreduje novice, pa ni klasičen novičarski servis. Skupina, ki protestira, a ne gre le za nasprotovanje. Skupina, za katero stoji več oseb, vendar ni organizacija na način, kot bi vi ali jaz to do zdaj navadno razumeli.

1

11 independent thinking notranjost.indd 11

03/10/2017 13:06

Moč neodvisnega razmišljanja

Opažanja 1

G re za ljubezen, življenje in smrt – vse ostalo je administracija.

2

V svetu, v katerem zelo malo ljudi misli, ne šteje to, kar mislite, temveč to, da sploh mislite.

3

G loboko sem prepričan, da morate rutinske stvari vsak dan početi v drugačnem vrstnem redu. Tako ne boste opazili hitrega približevanja smrti.

4

N ekateri učitelji se cenijo glede na to, koliko pravil uspejo uveljaviti, nekateri učenci pa po številu pravil, ki jih kršijo.

12 independent thinking notranjost.indd 12

03/10/2017 13:06

Moč neodvisnega razmišljanja

4 Svinjskost krave

Spomnim se svoje triletne hčerke, ko je vzkliknila: »Poglej to svinjo!« Navdušeno je kazala prek zorane njive do starega železniškega nasipa, kjer je bila žival.

Bili smo v enem tistih obdobij, ko smo trenirali psa, vzpostavljali tesno vez z vsaj enim od otrok, si utrgali pol ure časa za sprehod v naravi, in tako mi je hčerka ugodila in šla z menoj. Oba sva vedela, da bi šla ona raje v park, kjer bi psa privezala h gugalnici. Verjetno je bil pes edini, ki je bil takrat resnično vesel.

Po polju je zelenila prva koruza, ki bo dozorela šele v naslednjem letu. Triletnik si težko predstavlja, da bodo rastline, če se vrneva čez nekaj mesecev, tako visoke kot on, kajti otroci so vedno veliko bolj zadovoljni s »tukaj in zdaj« kot s »kmalu«.

In kar je bilo tukaj in zdaj, je bila tista svinja, ki se je mirno pasla na drugi strani polja. Čeprav je bila seveda krava.

Skoraj sem že opozoril hčer na napako, toda nato sem dejansko pogledal žival in ugotovil, zakaj jo je videla kot svinjo. Ali, če povem drugače, zakaj je zaznala svinjskost krave. Povsem jasno je bilo, da to ni bila svinja, a tega nisem ocenil glede na njeno pojavo – dejansko je imela precej podobnosti s svinjo. Imela je bledo kožo in čokato telo na štirih koščenih nogah. Preprosto vedel sem, da je bila krava. Vendar nas včasih triletnik nauči ustaviti se in videti stvari take, kot v resnici so, in ne le take, kot mi vemo, da so. Če ste opazovalci ptic, poznate navdušenje, ki vas preplavi, ko opazite premikanje v drevesni krošnji ali grmu. Tisoč let star instinkt oživi, ko se z vsemi svojimi čuti osredotočite na tisto premikanje. Takoj ko se ptica pokaže kot ščinkavec ali velika sinica ali karkoli že, se zdi, kot bi se velik del vaših možganov izklopil.

Poimenujete jo. Konec. Nenavadno, več ko poznam imen ptic, manj vem o pticah.

Ko izobraževanje postane vaja iskanja in poimenovanja, izgubimo sposobnost opazovanja sveta takega, kot je. To je ena izmed napak, ki sem jih pred leti storil pri svojem projektu Around Deeply, ko smo jadrali okoli Britanskega otočja. Načrtovali smo, da bomo šli na pot z namenom opazovati svet. Kot če bi ga videli prvič, da bi spoznali, kar je opazil že vsak, a želeli smo videti globlje, kot bi gledali z novimi očmi. A ker smo zmotno vpletli dobromisleče znanstvenike, je dogodek postal vaja iskanja in poimenovanja. Moral bi se držati svoje prvotne ideje in vzeti s seboj umetnike. Umetniki in triletniki. Tako pa bi lahko izvedeli, kako je opazovati svet, v katerem živimo. In to na precej globlji ravni. Kdo ve, mogoče bi opazili celo svinjskost delfina.

Opažanja 1

D ržava v razvoju se lahko razvija le tako hitro kot njeni najpočasnejši birokrati.

2

» To je naslednji zadnji poziv vsem potnikom …« Občutek večnosti na letališču v Dubaju.

3

M oj nasvet učiteljem novincem: med glavnim odmorom ne hodite v zbornico.

4

K o rečete, da si česa ne zaslužite, sledita le razočaranje in frustracija.

13 independent thinking notranjost.indd 13

03/10/2017 13:06

Moč neodvisnega razmišljanja

5 10 korakov, kako lahko starši podprete

svojega otroka pri učenju že v zgodnjih letih

Pri meni se je oglasil starš majhnega otroka in me vprašal za nasvet glede zgodnjega učenja. V nadaljevanju povzemam, kar sem mu odgovoril. Izdelek je kot Justin Bieber, ni še končan, a ponuja nekaj za začetek.

1. Samospoštovanje je na prvem mestu, ko govorimo o tem, kaj lahko storite za svojega otroka. Otrok, ki ve, da zmore, četudi še ne ve, kako, ima dobre možnosti. Otrok, ki misli, da ne zmore, ker še ne ve, kako, bo vedno v težavah.

2. Najboljše učenje vključuje več čutil. Mlajši ko je otrok, bolj multisenzoren je že po naravi. (»Ne daj tega v usta!« »Zakaj pa ne?« »Ker hrčki tega ne marajo!«) Poskrbite, da bodo učenci otipali, povohali, opazovali, okušali, poslušali.

3. Majhnim otrokom in znanstvenikom je skupno to, da imajo šibko razvite socialne spretnosti. Vodi jih strast po besedi zakaj. Spodbujajte jo.

4. Izhajajoč iz omenjenega znanstveniki najprej oblikujejo hipoteze o tem, kako nekaj deluje, in nato poskušajo dokazati, ali imajo prav. To je pot »od razmišljanja k razumevanju«. Tudi otroke spodbujajte k takšnemu načinu dela. Spodbujajte jih, naj ubesedijo svoje videnje, zakaj so stvari take, kot so, in nato naj razmišljajo, kako bi to lahko preverili.

5. Strategija »od razmišljanja k razumevanju« je povezana s sokratskim dialogom. Sokrat je svoje učence pripravil k razmišljanju tako, da jih je z vprašanji neprestano izzival k preverjanju svojih trditev. Enako lahko počnete z otroki, seveda na spodbuden in zabaven način (pazite, da ne bi spodkopavali otrokove samozavesti – ne pozabite, da je samospoštovanje ključno). Tak pristop spodbuja zelo pomembne lastnosti, kot sta potrpežljivost in koncentracija. Naj otroci vztrajajo, in ne odnehajo, samo zato, »ker je težko«.

6. Najboljši učenci so tisti, ki se zanimajo za svet, in najboljši način za tovrstni razvoj je z lastnim zgledom.

Tudi vi se zanimajte za vse okoli sebe in naj otrok to vidi.

7. Poiščite naravne, vsakodnevne priložnosti za učenje osnov pismenosti in računanja – ulični znaki, reklamni panoji, trgovine, televizija. Vsepovsod se ponujajo priložnosti za učenje. Igrajte se besedne igre, lomilce jezika, rime, izštevanke, številčne uganke, preštevajte. Igrajte se karkoli, kar bo otrokom pomagalo razviti občutek, da so besede in številke neskončno zanimive.

8. Naj bo preprosto. Naj bo zabavno. Poveselite se ob dosežku. Veliko bolje je, da uvedete ritual »petke«, kot da otroke podkupujete s sladkarijami.

9. Domače naloge lahko pomenijo smrt za družinsko učenje, zato bodite še posebej previdni. Če menite, da je domača naloga nesmiselna, da naredi več škode kot koristi, to povejte učitelju in dodajte, kaj boste vi naredili namesto tega. Tako sicer ne boste ravno prispevali k svoji priljubljenosti, a naj se šola malo bolj potrudi.

10. Ali sem omenil samospoštovanje?

14 independent thinking notranjost.indd 14

03/10/2017 13:06

Moč neodvisnega razmišljanja

6 Kaj je bistvo izobraževanja?

V zvezi s katerokoli tematiko v svojem življenju se vprašajte, kaj je bistvo. Vprašanje bo popolnoma na mestu, četudi mogoče ne boste našli odgovora. Če nimate odgovora, to konec koncev še ne pomeni, da je vprašanje nepomembno. Ravno nasprotno.

Proces zastavljanja vprašanj pomeni sprostitev kopičenja misli. Kognitivni izbruh. Rojen iz frustracije, nezadovoljstva. Iz omejitev, blokad. Iz vesolja, ki je zapleteno in vas privede do tega, da ne morete več vztrajati pri ustaljenih vzorcih.

Proces zastavljanja vprašanj pomeni, da ste opazili. Pomeni, da ste dovolj bistri, da ste opazili in oblikovali odziv, ki se začne z: »Zakaj je tako?« Da ste opazili to in tisto ter razmerje med njima, četudi se morebiti ne ujemata. To je razlog, da se lahko počutite dobro. Mogoče boste prejeli odgovor. Mogoče boste odgovor prejeli šele v daljni prihodnosti. Mogoče pa sploh nikoli ne boste prejeli nobenega odgovora. A bistvena so vprašanja, odgovori pa so povsem druga stvar. Naj bo to jasno. Sol in poper si delita mizo, a nista dve plati iste medalje kot na primer ljubezen in sovraštvo. »Kaj je bistvo?« je dobro vprašanje. Ko govorite o svojem življenju, je odgovor pravzaprav preprost. Ko si ga enkrat zastavite, je odgovor karkoli, kar takrat ugotovite. Z zastavljanjem vprašanj pozivate svoje možgane, naj nekaj opazijo. Kot takrat, ko opazujete zvezde in vidite vzorce. Da se razumemo, v zvezdah seveda ni nikakršnih vzorcev, a je vsaka zvezda del kateregakoli vzorca, ki ga v tistem trenutku ustvarite vi sami. »Poglej, tam je bik, medved, ponev, tesnilo avtomobilskega motorja.« Tako je to pri zvezdah. Lahko so, karkoli si zaželite. Enako je z vašim življenjem.

Kaj je torej bistvo izobraževanja? Še eno dobro vprašanje. In odgovor se znova glasi: vse in nič. Nihče ga ne pozna, a vendar ga vsi. Težava je v tem, da si zelo malo ljudi zastavlja to vprašanje. Zdi se, da bolj ko ste pomembni za določanje narave izobraževanja, manj se sprašujete, čemu je izobraževanje namenjeno.

V nasprotju s točkovnim varjenjem in računovodenjem se na izobraževanje in friziranje las spoznajo vsi.

In to že dalj časa. Ure naših življenj presedimo zatopljeni v kratkočasne pogovore, medtem ko strokovnjaki opravljajo svoje delo. Tudi pri frizerju ni nič drugače. To pomeni, da je vsak strokovnjak, ko govorimo o izobraževanju. Ni ravno nujno, da politiki povprašajo učitelje o njihovem delu, o umetnosti poučevanja.

Oni vedo, kaj je dobro poučevanje. Izkusili so ga v času, ko so sami hodili v šolo. Če pa se niso učili ali se niso naučili, potem je šlo za slabo poučevanje. Povsem logično stališče. Enako kot takrat, ko vam zdravnica predpiše zdravilo, ki je bilo učinkovito zanjo. Povsem jasno je, da vam ne bo predpisala antibiotikov, na katere je sama alergična.

V povedi »Kar je dobro zame, bo tudi zate« je en stavek odveč. Poved »Kar je dobro zame, je prav, da imajo vsi« je prav tako nesprejemljiva. Moramo pa priznati, da je vabljiva. Še posebej v izobraževanju, kadar ni splošnega soglasja, ki bi mu nasprotovalo. Poleg ozkomisleče nevednosti (če ni to besedni nesmisel že sam po sebi) tako mnenje namiguje na domišljavost govorčevega stališča. Gre za stališče, ki je izraženo v obeh delih povedi.

Zastavimo si vprašanje o logičnosti trditve in že se bo pokazala vsa njena domišljavost. »Kar je dobro zame …« nosi s seboj nadih »Poglej me. Čudovit sem. Mnogo ljudi me ima rado. In to je tisto, kar je potrebno. Torej, da bi dosegli to, morate tudi vi izkusiti tisto, kar sem jaz. Še posebej šolanje, ki je igralo tako pomembno vlogo

15 independent thinking notranjost.indd 15

03/10/2017 13:06