Gregor Torkar Iztok Devetak Miloš Kovič Doroteja Fon
a. co m
Učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole
kn
jig
ar n
narave 6
NAR6UC notranjost.indd 1
22/10/2018 06:35
dr. Gregor Torkar, dr. Iztok Devetak, Miloš Kovič in Doroteja Fon
Dotik narave 6
Učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole Urednica: Doroteja Fon Recenzenti 1. izdaje: dr. Barbara Bajd, dr. Franc Perdih, dr. Andrej Šmuc, Bernarda Barbo, Diana Rutar, Jožica Sambol Recenzenti 2. izdaje: dr. Matej Urbančič, mag. Klavdija Sotlar Evalvatorji 2. izdaje: Damijana Pecman, OŠ Miroslava Vilharja Postojna; Dominika Mesojedec, OŠ Sostro; Martina Bratuž, OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica; Petra Škofic Valjavec, OŠ Vižmarje Brod; Simona Hribar Kojc, OŠ Sostro; Suzana Vidmar, OŠ Antona Globočnika Postojna; Tatjana Peršuh, OŠ Majšperk; Vesna Maršič, OŠ Istrskega odreda Gračišče
Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Direktor produkcije: Klemen Fedran Oblikovanje: Jasna Karnar Prelom: Jasna Karnar, Janez Kotar Tisk: Cicero, d. o. o. 2. izdaja: 3. ponatis Naklada: 2.000 izvodov Ljubljana 2021
a. co m
Jezikovni pregled: Urša Fujs, Andreja Klemenčič, Anja Kren Ilustracije: Gregor Lož / Umer d. o. o., Marko Renko / Umer d. o. o., Davor Mešić, Doroteja Fon, Lea Vučko Fotografije: natančen seznam na koncu
ar n
V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
jig
Učbenik Dotik narave 6 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 194. dopisni seji dne 25. 10. 2018 s sklepom št. 613-1/2018/75 potrdil kot učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole.
© Založba Rokus Klett, Ljubljana 2012. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
kn
Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
DN 6 UC notranjost.indd 2
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2) DOTIK narave 6. Učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole / Gregor Torkar ... [et al.] ; [ilustracije Gregor Lož ... et al.]. - 2. izd., 3. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-859-6 1. Torkar, Gregor, 1977COBISS.SI-ID 36127235
12/01/2021 08:21
Kazalo Od Sonca do hrane
6 Energija Sonca 9 Celica 12 Fotosinteza 14 Celično dihanje 17 Viri energije 22 Pridobivanje električne energije 24 Ključne zamisli in znanja 25 Preverim svoje znanje Vse je iz snovi
28 32 35 38 40 45 46
Kaj je snov? Snov je iz delcev Lastnosti snovi in njihova uporaba Nevarne snovi Tokovi: snovni, električni, toplotni Ključne zamisli in znanja Preverim svoje znanje
47
Od kamnin do rastlin
Iz življenja rastlin
60 Seme, kalitev, rast in razvoj rastline 65 Korenina 68 Steblo 72 List 75 Transport snovi v rastlinah 78 Razmnoževanje rastlin 84 Semena in plodovi 87 Ključne zamisli in znanja 88 Preverim svoje znanje 89
Raznolikost rastlin
90 92 98 98
Razvrščanje in poimenovanje rastlin Raznolike skupine rastlin Ključne zamisli in znanja Preverim svoje znanje
99
Ekologija in varstvo okolja
100 104 107 112 116 117
Neživi dejavniki okolja Živi dejavniki okolja Gozd kot ekosistem Varstvo okolja Ključne zamisli in znanja Preverim svoje znanje
118 121 123 124
Ponovim in utrdim Slovar ključnih besed Seznam ključnih besed Shema kraljestva rastlin
ar n
27
59
a. co m
5
jig
48 Zgradba Zemlje 50 Vrste kamnin 55 Prst 58 Ključne zamisli in znanja 58 Preverim svoje znanje
Legenda
kn
Izvedi dejavnost; navodilo za izvedbo dejavnosti so na koncu poglavij
NAR6UC notranjost.indd 3
08/08/2018 09:06
a. co m ar n jig
kn NAR6UC notranjost.indd 4
08/08/2018 09:06
1
Spoznali bomo: • pomen sončne energije • celico • fotosintezo • celično dihanje
a. co m
Od Sonca do hrane
• učinkovito izkoriščanje naravnih virov surovin in energije
ar n
• pridobivanje električne energije
Ključne besede
• sončna (svetlobna) energija, kroženje vode, pretvarjanje sončne energije • celica, celična stena, vakuola, mitohondrij, celična membrana, celično jedro • fotosinteza, klorofil, sladkor glukoza
jig
• celično dihanje, razgradnja sladkorja glukoze
• geotermalna energija, jedrska energija, fosilna goriva, biomasa • neobnovljivi in obnovljivi viri energije
kn
• električna energija
NAR6UC notranjost.indd 5
08/08/2018 09:06
Energija Sonca Sonce – glavni vir energije na Zemlji Sonce je zvezda in osrednje nebesno telo v Osončju. Okoli njega krožijo planeti. Planet Zemlja okoli Sonca kroži na določeni oddaljenosti. Ta je ravno pravšnja, da so se na Zemlji oblikovali pogoji, v katerih se je razvilo življenje.
Sončne celice sprejemajo energijo Sonca in jo pretvarjajo v električno energijo.
a. co m
Če bi Sonce ugasnilo, bi življenje na Zemlji izumrlo. Po eni od znanstvenih razlag se je v davni preteklosti ob padcu meteorita na Zemljo velika količina prahu dvignila v ozračje. Pomanjkanje sončne svetlobe je zatem ohladilo Zemljo in povzročilo izumrtje dinozavrov.
Sonce je vir energije. Oddaja energijo, ki jo imenujemo sončna energija. Od sončne energije je odvisno življenje na Zemlji. Površina Zemlje prejme sončno energijo v obliki sončne svetlobe, zato sončno energijo imenujemo tudi svetlobna energija. Največji del prejete sončne energije povzroči ogrevanje Zemlje. Določen del se pretvori v druge vrste energije (na primer v vetrno, električno energijo …). Del prejete energije kot toplota seva nazaj v vesolje.
kn
jig
ar n
Človek se trudi, da bi izkoristil čim več sončne energije. Na strehah nekaterih hiš lahko opazimo sončne kolektorje, ki segrevajo vodo za gospodinjstva. Širi se uporaba rastlinjakov in sončnih celic.
V rastlinjakih sončna svetloba prodre skozi steklo tople grede do rastlin in tal.
Sonce poleg vidne svetlobe oddaja tudi ultravijolično sevanje, ki vpliva na tvorjenje vitamina D. Vendar pa pretirano izpostavljanje ultravijoličnemu sevanju (na primer sončenje) lahko povzroči trajne poškodbe kože, na primer pojav kožnega raka (na sliki).
6
NAR6UC notranjost.indd 6
08/08/2018 09:06
Sonce in kroženje vode Sončna energija vpliva tudi na proces kroženja vode. Voda je pomemben neživi dejavnik okolja. Zaradi energije Sonca voda na Zemlji nenehno kroži, kar je izjemnega pomena za planet in življenje na njem. Sončna energija vpliva tudi na druge pojave, na primer na premikanje zraka, zaradi česar se pojavljajo vetrovi.
3
a. co m
2
1
ar n
4
jig
5
Kroženje vode
Sončna energija segreva vodo na Zemljinem površju. Voda v obliki vodnih hlapov prehaja v ozračje z izhlapevanjem iz oceanov, morij, jezer, rek, zasneženih in zaledenelih površin ter zemeljskih tal. Vodne hlape pa oddajajo tudi rastline, ko voda izhlapeva iz listov, stebel, cvetov in plodov, in živali (z dihanjem).
kn
1
2
Z višino se vodni hlapi ohladijo in oblikujejo v oblake.
3
Voda se v obliki padavin vrne na Zemljino površino.
4
Voda po površju (reke, potoki, …) ali 5 pod zemljo (podtalnica) odteče nazaj v morja in oceane. Vodni krog je tako sklenjen.
7
NAR6UC notranjost.indd 7
08/08/2018 09:06
Pretvarjanje sončne energije Živa bitja za svojo rast in razvoj potrebujejo energijo. Rastline lahko sončno ali svetlobno energijo neposredno pretvorijo v hrano. Sončna svetloba je zato življenjsko pomembna za rastline.
Rastline aktivno iščejo svetlobo in se obračajo proti njej, saj jim daje energijo za življenje.
a. co m
V procesu fotosinteze (ki ga bomo spoznali na strani 13) se sončna (svetlobna) energija v zelenih delih rastlin pretvori v energijo, vezano v snoveh v rastlini. Človek, živali in večina drugih organizmov morajo energijo pridobiti posredno ali neposredno z zaužitjem rastlinske ali druge hrane. Pretvarjanje sončne energije v druge oblike energije je predstavljeno spodaj.
ar n
Pretvarjanje energije iz ene oblike v drugo
Ko človek poje jabolko, dobi energijo, ki mu omogoči, da lahko na primer poganja kolo.
Ko poganjamo kolo, vrtimo napravo, imenovano dinamo, ki pretvori energijo vrtenja dinama v električno energijo.
Žarnica pretvarja električno energijo v svetlobno energijo in toploto.
kn
jig
Sončna energija se v rastlini pretvori v energijo, ki jo rastlina shrani v obliki založnih snovi, na primer v jabolku.
Naučil sem se • Sončna energija je glavni vir energije na Zemlji, nujen za življenje. • Izkoriščamo jo za ogrevanje in proizvodnjo električne energije. • Sonce vpliva na proces kroženja vode, premikanja zraka in nastanek hrane v rastlini. Ponovim in razmislim 1. Opiši nekaj pozitivnih in nekaj negativnih učinkov sončne energije. 2. Razišči, kako v domačem kraju izkoriščate energijo Sonca. 3. Predstavi primer pretvarjanja energije iz ene oblike v drugo iz svojega vsakdanjega življenja.
Slovarček založne snovi – rezervne snovi oz. presežek hranilnih snovi v rastlinah, običajno v obliki škroba in olj
8
NAR6UC notranjost.indd 8
08/08/2018 09:06
Celica
paramecij
Celice – osnovni gradniki živega
Fotografija paramecijev (enocelični organizmi) opazovanih z mikroskopom. Celice so 100-krat povečane.
a. co m
Rastline in drugi organizmi so zgrajeni iz drobnih enot (gradnikov), ki jih imenujemo celice. Večina celic je zelo majhnih in s prostim očesom nevidnih. Nekateri organizmi so zgrajeni le iz ene same celice, drugi pa lahko iz več celic. Na primer: paramecij na sliki je enocelični organizem, fižol in koruza sta mnogocelična organizma.
Telo enoceličnih organizmov je le ena celica. Telo mnogoceličnih organizmov navadno gradi več tisoč ali milijard celic. V celicah potekajo procesi, ki organizmu omogočajo preživetje (prehranjevanje, dihanje, gibanje, rast, razmnoževanje, presnavljanje, izločanje snovi …).
Mikroskopiranje
Raziskovanje celic je spodbudilo odkritje mikroskopa pred okoli štiristo leti. Z uporabo mikroskopa so raziskovalci spoznali, da so organizmi zgrajeni iz celic.
kn
jig
ar n
Leče v objektivu in okularju mikroskopa povečajo opazovano sliko. Če pomnožimo povečavo okularja in objektiva, dobimo dejansko povečavo mikroskopiranega objekta.
Nojevo jajce je največja celica.
Lečo mikroskopa, skozi katero gledamo, imenujemo okular.
Lečo nad opazovanim objektom imenujemo objektiv.
Mikroskop
celica celica
Fotografija krvnega tkiva žabe s krvnimi celicami, opazovanega z mikroskopom. Celice so 400-krat povečane.
Tudi v rastlinskih listih so celice, ki sestavljajo tkivo. Celice so 400-krat povečane. 9
NAR6UC notranjost.indd 9
08/08/2018 09:06
Zgradba rastlinske in živalske celice Rastlinske in živalske celice so v marsičem podobno zgrajene. Po nekaterih značilnostih pa se tudi razlikujejo.
2
3
3
1
6
ilustracija rastlinske celice
1
ilustracija živalske celice
Rastlinske in živalske celice obdaja celična membrana. To je tanka ovojnica, ki ločuje notranjost celice od okolice ter uravnava prehajanje snovi v celico in iz nje.
4
Običajno le v rastlinskih celicah zapolnjuje velik del notranjosti celice vakuola. To je mehurček, napolnjen s tekočino, ki daje celici trdnost.
ar n
1
2
a. co m
5
4
Jedro celice nadzoruje procese delovanja celotne celice.
3
Vse celice imajo mitohondrije. To so celični organeli, v katerih poteka celično dihanje.
jig
2
5
Posebnost rastlinskih celic je, da same izdelujejo hrano (sladkorje). Proces poteka v zelenih organelih celice, ki jih imenujemo kloroplasti.
6
Rastlinsko celico obdaja celična stena, ki daje celicam obliko in trdnost.
kn
Delitev celic
Shema delitve živalske celice
Rast in razvoj rastline je rezultat tega, da se celice • delijo, • rastejo in • spreminjajo (razvijajo). Celice se delijo tako, da se iz ene materinske celice razvijeta dve hčerinski celici, ki sta enaki materinski celici. Novonastale hčerinske celice sprva rastejo, nato se lahko spet delijo ali pa začnejo spreminjati obliko in nato opravljajo različne naloge.
10
NAR6UC notranjost.indd 10
08/08/2018 09:06