9789612718626

Doroteja Fon Tjaša Mrak dr. Iztok Devetak Lovro Rozman dr. Maja Sopotnik dr. Katarina Susman

a. co m

Samostojni delovni zvezek za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole

kn

jig

ar n

narave 7

DN 7 2018 notranjost.indd 1

29/11/2018 14:33

Doroteja Fon, Tjaša Mrak, dr. Iztok Devetak, Lovro Rozman, dr. Maja Sopotnik, dr. Katarina Susman

Dotik narave 7 Samostojni delovni zvezek za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole Samostojni delovni zvezek je usklajen z vsebinami prenovljenega učbenika Dotik življenja 7.

Urednica: Doroteja Fon Jezikovni pregled: Katja Paladin Ilustracije: Lea Vučko, Davor Mešić, Doroteja Fon, Gregor Lož / Umer, d. o. o., Marko Renko / Umer, d. o. o., Fotografije: natančen seznam je naveden na koncu gradiva

a. co m

Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Dejak Direktor produkcije: Klemen Fedran Oblikovanje in prelom: Jasna Karnar Tisk: Nonparel, d. o. o.

1. izdaja: 2. ponatis Naklada: 3000 izvodov Ljubljana 2020

ar n

V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, Ljubljana 2018. Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, pa tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

DN 7 SDZ 2020 notranjost.indd 2

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2)(076.1) DOTIK narave 7. Samostojni delovni zvezek za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole / Doroteja Fon ... [et al.] ; [ilustracije Lea Vučko ... et al.]. - 1. izd., 2. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2020 ISBN 978-961-271-862-6 1. Fon, Doroteja COBISS.SI-ID 25477379

20/08/2020 11:36

Kazalo 1. poglavje: Raznolikost narave

Raznolikost narave Organizmi na Zemlji Dejavniki okolja

11 11 16 23

a. co m

Valovanje Vrste valovanj Svetloba Zvok

6 6 9

27 27 30 37 38 42 47

Spremembe snovi Fizikalna in kemijska sprememba

49 49

Raznolikost celic Evkariontska in prokariontska celica Bakterijska, glivna, rastlinska in živalska celica

51 51 53

ar n

Različnost snovi Čiste snovi in zmesi Metode ločevanja snovi Snovi so elementi in spojine Periodni sistem elementov Raztopine so zmesi Agregatna stanja snovi

Preizkus znanja

61

2. poglavje: Organizmi v okolju

64 64 68

Snovi in energija Organizmi za življenje potrebujejo energijo

74 74

Neživi dejavniki Vpliv neživih dejavnikov na organizme Prilagoditve organizmov na okolje

78 78 79

Morje Morski ekosistem

83 83

kn

jig

Vloga organizmov v okolju Vloge v ekosistemu Odnosi med organizmi

Celinske vode Delitev celinskih voda Stoječe nadzemne celinske vode Tekoče nadzemne celinske vode Stoječe in tekoče podzemne celinske vode

DN 7 2018 notranjost.indd 3

Preizkus znanja

86 86 88 91 92 96

05/11/2018 13:37

3. poglavje: Zgradba in delovanje organizmov

Razvrščanje organizmov Sistematika in taksonomija

98 98 104 104 107

Telesna zgradba organizmov Krovne strukture organizmov Gibala – ogrodje in mišice

109 109 113

a. co m

Notranja zgradba organizmov Osnovne naloge organizmov Pregled zgradbe glavnih skupin organizmov – organski sistemi

Prenašanje snovi po organizmih Dihala in celično dihanje Prebavila Obtočila in kri Izločala

116 116 119 124 128

Zaznava okolja in odziv organizmov Čutila Živčevje in hormoni

130 130 135

Razmnoževanje organizmov Nespolno in spolno razmnoževanje Rast in razvoj osebkov Pregled organskih sistemov organizmov

138 138 142 145

Preizkus znanja

ar n

151

4. poglavje: Vpliv človeka na naravo

154 154 157

Gozd Gozdni ekosistem Izkoriščanje gozdov

159 159 160

jig

Stabilnost ekosistemov Naravni in antropogeni ekosistemi Biotska pestrost

Travnik Travniški ekosistem

Preizkus znanja

164 164 168

kn

5. poglavje: Onesnaževanje narave Onesnaževanje Viri onesnaževanja okolja Onesnaževanje zraka in učinek tople grede Varstvo okolja

Preizkus znanja

Shema kraljestva živali Pripomoček: organski sistemi organizmov

DN 7 2018 notranjost.indd 4

170 170 174 178 182

184 186

05/11/2018 13:37

Spoznali bomo:

a. co m

RAZNOLIKOST NARAVE • različne vrste valovanj • svetlobo in barve ter zvok • zgradbo in lastnosti snovi • metode ločevanja snovi • fizikalne in kemijske spremembe • bakterijsko, glivno, rastlinsko in živalsko celico • zgradbo in delovanje bakterij in gliv

Ključne ugotovitve:

ar n

• Raznolikost življenja opazimo na nivoju celic, organizmov in ekosistemov.

• Okolje se nenehno spreminja tudi zaradi naravnih katastrof in delovanja človeka.

• Življenje na Zemlji omogočajo živi in neživi dejavniki.

• Svetloba in zvok sta obliki valovanja.

• Snovi so lahko čiste snovi ali pa zmesi.

• Snovi imajo različne lastnosti in so v različnih agregatnih stanjih.

• Fizikalne in kemične spremembe lahko vplivajo na lastnosti in na spremembo agregatnega stanja snovi.

• Vse organizme gradijo celice; bakterije gradijo bakterijske celice, rastline gradijo rastlinske celice, glive gradijo glivne celice, živali ter človeka gradijo živalske celice.

kn

jig

DN 7 2018 notranjost.indd 5

05/11/2018 13:37

Raznolikost narave Organizmi na Zemlji

Kraška jama (Sop Pong, severna Tajska)

ar n

Ledenik (Nacionalni park Glacier Bay, Aljaska)

a. co m

Ali opazuješ okolico, ko potuješ ali greš na sprehod?

Opaziš živali, rastline, raznolikost pokrajine, ki te obdaja?

Oglej si slike različnih pokrajin po svetu. Le od kod vsa ta raznolikost?

Tropski deževni gozd (Nepal)

Kamnita puščava ob reki Jordan (Izrael)

jig

Gejzir Strokkur (Islandija)

Morska globina in koralni greben (Maldivi)

kn

Zemlja je pokrajinsko zelo pestra. Različni organizmi naseljujejo različne predele in soustvarjajo različne ekosisteme, kot so travniki, oceani, tropski deževni gozd, tundra, stepa, mesta.

Organizmi se razmnožujejo. Imajo potomce, ki imajo nato svoje potomce. Da se vrsta organizma nadaljuje, se morajo organizmi razmnoževati.

S spolnim razmnoževanjem starševski organizem prenese svoje lastnosti na potomce. Potomci pa svojim staršem niso popolnoma enaki. Tako se vrste skozi generacije spreminjajo, nastajajo pa tudi nove vrste.

Vsi smo potomci celice, ki je nekoč živela v pramorju, kjer se je življenje začelo. Vsi naši predniki so imeli potomce.

6 / Raznolikost narave

DN 7 2018 notranjost.indd 6

05/11/2018 13:37

a. co m Za radovedne

Shema predstavlja evolucijski razvoj posameznih vej različnih vrst vretenčarjev. Zelena puščica predstavlja vrste organizmov, ki živijo še danes, rdeča oznaka pa označuje izumrle vrste organizmov.

1

ar n

Vrstam, ki so zaradi različnih vzrokov izumrle, pravimo slepe veje razvoja. Iz njih se namreč niso razvile druge skupine organizmov, kar se pri še živečih vrstah organizmov neprestano dogaja še danes.

Dinozavri so na Zemlji živeli več kot 100 milijonov let, izumrli pa so pred 65 milijoni let. Najbližji še živeči sorodniki dinozavrov so ptice in krokodili.

Oglej si zgornjo shemo evolucijskega razvoja vretenčarjev. a) Razloži, kakšna je razlika med vejami, kjer je na koncu zelena puščica, in vejami, kjer je na koncu rdeča oznaka.

jig

b) Kako poimenujemo dele sheme z rdečo oznako na koncu?

c) Obkroži ime velike skupine organizmov, ki so v preteklosti izumrli. a) rdeče alge

kn

b) dinozavri c) dvoživke

č) mehkužci

2

Obkroži trditve, ki veljajo za spolno razmnoževanje. a) Skozi generacije vrste ostajajo nespremenjene. b) Potomci niso popolnoma enaki svojim staršem. c) Potomci so popolnoma enaki svojim staršem. č) Če zadnji osebek vrste nima potomca, vrsta izumre.

Raznolikost narave / 7

DN 7 2018 notranjost.indd 7

05/11/2018 13:37

3

Preberi opis enoceličnega in večceličnega organizma ter odgovori na vprašanja.

OPIS PARAMECIJA

OPIS VELIKE UHARICE Gnezdi na gozdnatih predelih v strmih, skritih pečinah, obraslih z grmovjem. Je največja sova na območju Slovenije. Odrasla doseže velikost do 65 cm. Ima veliko glavo, telo pa pokriva posebno letalno perje, ki ji omogoča skoraj neslišen let.

Na glavi ima značilna peresa. Dobro vidi in sliši.

Je nočno aktivni plenilec, ki plen zgrabi in raztrga z močnim, ukrivljenim kljunom in ostrimi kremplji.

Prehranjuje se z manjšimi glodavci in pticami, ob pomanjkanju plena tudi dvoživkami.

a. co m

Je protist iz rodu migetalkarjev. Živi v sladkih in slanih vodah, v dolžino meri 50–350 μm, odvisno od vrste. Njegovo telo je ena celica. Površina telesa je pokrita z migetalkami, s pomočjo katerih se v vodi premika. Zanj sta značilni dve jedri v citoplazmi; eno je namenjeno razmnoževanju, drugo pa uravnava ostale življenjske procese.

Hrani se z bakterijami in drugimi mikroorganizmi.

Razmnožuje se nespolno (z delitvijo) ali pa spolno.

ar n

a) Kako je zgrajeno telo organizma?

kn

jig

b) V katerem okolju najdemo organizem? Opiši ga.

c) Katere so glavne značilnosti vedenja organizma?

8 / Raznolikost narave

DN 7 2018 notranjost.indd 8

05/11/2018 13:37

Dejavniki okolja

a. co m

Oglej si spodnje fotografije in zapiši nekaj sprememb v naravnem okolju, ki so prikazane na njih. Še sam razmisli, kako se Zemlja spreminja, in zapiši nekaj teh sprememb.

Gozdni požar (Španija)

ar n

Poplavljeno naselje (Brisbane, Avstralija)

Obdelovalno polje (Nizozemska)

Gradnja mest in cestnih povezav (Šanghaj, Kitajska)

Orkani in neurja (Florida, Amerika)

Onesnaževanje in odlaganje odpadkov

Na Zemlji se je zaradi njene lege v vesolju in s tem primernih okoljskih značilnosti razvilo življenje.

kn

jig

Posamezne rastlinske in živalske vrste se pojavljajo v okolju z ustreznimi življenjskimi pogoji. Življenje je tako odvisno od neživih dejavnikov okolja (kemijskih in fizikalnih) in tudi od živih dejavnikov – prisotnosti drugih organizmov. Vsi ti dejavniki delujejo sočasno in so med seboj povezani.

Dejavniki, ki vplivajo na življenjske pogoje na Zemlji

NEŽIVI DEJAVNIKI

• vreme in podnebje • sestava tal • vodne razmere • prisotnost plinov (predvsem kisika in ogljikovega dioksida) v ozračju • svetlobni pogoji • letni časi • nadmorska višina • zračni tlak

so ŽIVI DEJAVNIKI

Ljudje s posegi v naravo (izsuševanje, gnojenje, onesnaževanje ...) vplivamo na spremembe nekaterih živih in neživih dejavnikov okolja.

• organizmi v okolju • pestrost živalskih, rastlinskih in drugih vrst organizmov • odnosi med organizmi • viri hrane za posamezne organizme • človek in njegovo delovanje

Raznolikost narave / 9

DN 7 2018 notranjost.indd 9

05/11/2018 13:38

4

Na fotografiji je ptičja krmilnica pozimi. Napiši vsaj tri žive in tri nežive dejavnike, ki vplivajo na ptiče, ki pridejo v krmilnico iskat hrano.

Neživi dejavniki:

5

a. co m

Živi dejavniki:

Zapiši tri dejavnike, ki vplivajo na človeka, npr. na njegovo kulturo, način oblačenja, arhitekturo …

ar n

1.

2.

3.

jig

PONOVI IN RAZMISLI

RAZNOLIKOST NARAVE

kn

• Zemlja je pokrajinsko zelo pestra.

• Različni organizmi naseljujejo različne predele in soustvarjajo različne ekosisteme.

1. Kaj je pogoj, da se vrsta nadaljuje?

2. Kaj je slepa veja razvoja?

3. Katere vrste dejavnikov okolja poznamo? Za vsako naštej po tri primere.

10 / Raznolikost narave

DN 7 2018 notranjost.indd 10

05/11/2018 13:38

Valovanje Vrste valovanj

a. co m

Razmisli, kaj je valovanje.

Kje v vsakdanjem življenju srečaš različne vrste valovanja?

Valovanje je način prenašanja informacij. Z valovanjem se po prostoru ali snovi širijo motnje. Motnja je npr. nihanje delcev v snovi. Ločimo prečno in vzdolžno valovanje ter stoječe valovanje.

Vsako valovanje opišemo z valovno dolžino (razdalja med dvema dolinama ali zgoščeninama), frekvenco (število motenj v časovni enoti) in s hitrostjo valovanja.

Prečno valovanje

Prečno valovanje je širjenje motnje, pri katerem posamezni delci nihajo pravokotno na smer širjenja motnje. Med prečno valovanje uvrščamo svetlobo.

ar n

dolina

λ

jig

vrh

valovna dolžina (oznaka: grška črka lambda) shema prečnega valovanja na vzmeti delec vzmeti, ki pri prečnem valovanju niha pravokotno na smer širjenja motnje fotografija vzmeti med prečnim valovanjem

Vzdolžno valovanje

kn

Vzdolžno valovanje je nihanje posameznih delcev vzdolž širjenja motnje. Širjenje motnje je pravzaprav zaporedno nihanje delcev snovi. Med vzdolžno valovanje uvrščamo zvok. zgoščina

razredčina λ

valovna dolžina (oznaka: grška črka lambda) shema vzdolžnega valovanja na vzmeti delec vzmeti, ki pri vzdolžnem valovanju niha vzdolžno glede na smer širjenja motnje fotografija vzmeti med vzdolžnim valovanjem

Valovanje / 11

DN 7 2018 notranjost.indd 11

05/11/2018 13:38