9789612718732

puš mru Kam e r P ja t a k, K Slemenja

E V R BA A K I JEZ

Tanja

o ih šol slovenščin srednjih strokovn a z ik n e ij in Učb u gimnaz v 3. letnik

BJ3 UCB 2018 notranjost.indd 1

11/05/2018 08:39

Tanja Slemenjak, mag. Katja Premru Kampuš

Barve jezika 3

Učbenik za slovenščino v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol Urednica: Andreja Ponikvar Recenzenti: dr. Andreja Žele, Janja Perko Strokovna sodelavka: dr. Nataša Hribar Ilustracije: Miroslav Mrva Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje: Urška Dolenc Prelom: Danilo Frlež Tisk: F. Dvor, d. o. o.

Prva izdaja Naklada: 200 izvodov Ljubljana 2018

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Barve jezika 3 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 191. seji dne 26. 4. 2018 s sklepom št. 613-1/2018/34 potrdil kot učbenik za slovenščino – jezik v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

BJ3 UCB 2018 notranjost.indd 2

SLEMENJAK, Tanja Barve jezika. Učbenik za slovenščino v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Tanja Slemenjak, Katja Premru Kampuš ; [ilustracije Miroslav Mrva ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2018 ISBN 978-961-271-873-2 1. Premru Kampuš, Katja 294835456

11/05/2018 08:39

KAZALO 1 TVORBA STAVKOV IN POVEDI • Kako povezujemo besede v besedne zveze?

• Kateri so glavni stavčni členi?

• Kateri so odvisni stavčni členi?

• Katere vrste stavkov tvorimo?

• Kako izrazimo glagolski način?

• Kako zanikamo stavke in povedi?

• Kako razvrščamo besede v stavkih in povedih?

• Katere vrste povedi tvorimo?

• Kako tvorimo priredno zložene povedi?

• Kako tvorimo podredno zložene povedi?

• Kako ponazorimo zgradbo zložene povedi?

4 6 8 12 14 18 22 24 28 30 34 40

2 POVEZOVANJE POVEDI V BESEDILO • Kako povezujemo povedi v besedilo?

• Kako slovnično povezujemo povedi v besedilo?

• Kako pomensko povezujemo povedi v besedilo?

• Kako povedi v besedilo povezujemo po aktualnosti?

• Kako tvorimo premi in odvisni govor ter kdaj ju uporabljamo?

44 46 48 50 54 56

3 TVORBA BESEDIL • Po čem prepoznamo razlagalna in utemeljevalna besedila ter kako jih beremo oz. poslušamo?

• Kako v besedilu razvijamo temo z razlaganjem in utemeljevanjem?

• Kako tvorimo razlagalna in utemeljevalna besedila?

• Kako pri tvorjenju besedil upoštevamo načela dobrega sloga?

60 62 66 70 74

4 RAZVOJ SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA V 20. STOLETJU • V katerih zgodovinskih okoliščinah se je razvijal slovenski knjižni jezik v 20. stoletju?

• Kako se je utrjevala knjižna norma slovenskega jezika?

76 78 82

POVZEMIMO

86

STVARNO KAZALO

88

BJ3 UCB 2018 notranjost.indd 3

11/05/2018 08:39

1

TVORBA STAVKOV IN POVEDI

• • • • • • • • • • •

BJ3 UCB 2018 notranjost.indd 4

Kako povezujemo besede v besedne zveze?

Kateri so glavni stavčni členi?

Kateri so odvisni stavčni členi?

Katere vrste stavkov tvorimo?

Kako izrazimo glagolski način?

Kako zanikamo stavke in povedi?

Kako razvrščamo besede v stavkih in povedih?

Katere vrste povedi tvorimo?

Kako tvorimo priredno zložene povedi?

Kako tvorimo podredno zložene povedi?

Kako ponazorimo zgradbo zložene povedi?

11/05/2018 08:39

Stavek je glasba besedila.

BJ3 UCB 2018 notranjost.indd 5

11/05/2018 08:39

6

TVORBA STAVKOV IN POVEDI

KAKO POVEZUJEMO BESEDE V BESEDNE ZVEZE? PREDEN ZAČNEMO 1. Na www.srednja.net poiščite stran z naslovom Kako povezujemo besede v besedne zveze, natisnite jo in izrežite okvirčke z besedami. Okvirčke sestavljajte, tako da boste tvorili smiselne besedne zveze.

TVORIMO LIPA

POZNO

IN

ZVEČER

MLAD

POTIHOMA

A

GOVORITI HITRO

SREDIŠČE

NOČJO SPRETEN

KOŠATA

LEP

IGRATI KOŠARKO

PRED

UREN MEDVED

KOT MOČAN KROGA

RAZMISLIMO 1. Opazujte besedne zveze, ki ste jih tvorili, ter v njih določite jedro (obkrožite ga) in določilo.

Po čem ste določili jedro in določilo?

2. Glede na besedo v jedru razvrstite besedne zveze na samostalniške, pridevniške, prislovne in glagolske.

3. Katere besede so povezane v predložne zveze?

4. Glede na razmerje med besedami razvrstite besedne zveze na priredne (zložene iz enakovrednih delov) in podredne (zložene iz jedra in določila).

5. Opazujte priredno zložene besedne zveze. S katerima veznikoma so najpogosteje povezane besede?

6. Kaj se zgodi z obliko besed v priredno zloženi besedni zvezi, ko besedno zvezo pregibate?

7. Tvorite priredne besedne zveze še z drugimi vezniki. Katere veznike ste uporabili?

8. Opazujte podredno zložene besedne zveze. Kje stoji določilo v njih in v kakšnem razmerju je do jedra besedne zveze?

9. Pregibajte podredno zložene besedne zveze. Kaj ste ugotovili?

10. Opazujte prislovne besedne zveze tam spodaj, pozno ponoči in zelo tiho ter jim določite jedro in določilo. Kaj ste ugotovili? Napišite še nekaj besednih zvez, s katerimi boste ponazorili svojo ugotovitev.

11. Besedne zveze, ki ste jih tvorili v 10. nalogi, uporabite v smiselnih povedih.

12. Sklanjajte samostalniške besedne zveze Maša Svete, Anej Kovač in dvorana Metropol. Kaj ste ugotovili o sklanjanju jeder in določil?

BJ3 UCB 2018 notranjost.indd 6

11/05/2018 08:39

TVORBA STAVKOV IN POVEDI

7

USVOJIMO Besedilo je sestavljeno iz povedi, te pa iz stavkov, ki jih tvorimo z besedami in besednimi zvezami. V 2. letniku ste spoznali pomenske in oblikovne lastnosti besed, proste in stalne besedne zveze ter frazeme. V tej enoti pa se boste poučili o tvorbi besednih zvez.

Besedna zveza je zveza dveh ali več besed, ki sta lahko v enakovrednem oz. prirednem ali neenakovrednem oz. podrednem razmerju.

Priredno zložene besedne zveze so zgrajene iz dveh ali več enakovrednih besed (jeder), ki so povezane z veznikoma in ali ter, s protivnimi in stopnjevalnimi vezniki (npr. a, vendar, ne–ne, niti–niti) ter z veznikom ali, npr. knjiga in učbenik, počasen, a spreten, tek ali nordijska hoja, ne jutri ne v soboto. Vejico pišemo samo v besednih zvezah, ki so povezane s protivnimi vezniki.

Podredno zložene besedne zveze so zveze dveh ali več besed, od katerih je ena v vlogi jedra, druge (lahko je ena ali več besed) pa jedro natančneje določajo, torej so v vlogi določila (npr. mlad fant = mlad je določilo, fant je jedro besedne zveze). Določilo je po navadi tisti del besedne zveze, po katerem se lahko vprašamo z jedrno besedo. Določilo je lahko na levi ali na desni strani jedrne besede ali pa na obeh straneh hkrati, npr. mlado dekle, konec poti, počasen kot polž, predšolski otroci na cesti. Na levi strani je po navadi pridevniška beseda ali načinovni prislov, npr. staro drevo, zelo hitro (če je v jedru samostalniška beseda, se s pridevniško besedo ujema v spolu, sklonu in številu, npr. mlado dekle – obe besedi sta srednjega spola in v im. ed.; pri pregibanju se spreminja oblika obeh besed). Na desni strani pa je lahko določilo katerakoli druga beseda, npr. samostalniška (konec poti), prislov (hoja počasi), lahko pa tudi predložna zveza (počasen kot polž, strah pred kaznijo). Beseda na desni strani se v samostalniški besedni zvezi običajno ne ujema z besedo v jedru in je tudi ne sklanjamo (npr. konec poti – beseda konec je moškega spola, beseda pot je ženskega spola; pri pregibanju se sklanja samo beseda konec). Izjema so besedne zveze tipa robot gospodinjec, ptica pevka, Ivan Cankar, hotel Slon, v katerih se določilo ujema z jedrom in tudi sklanjamo obe besedi.

BJ3 UCB 2018 notranjost.indd 7

Glede na to, v katero besedno vrsto spada jedrna beseda, poznamo: • samostalniške besedne zveze: v jedru je samostalniška ali posamostaljena beseda, npr. cvetovi in listi, jaz in ti, prvi in tretji, mi vsi, konec poti, Maša Svete; • pridevniške besedne zveze: v jedru je pridevniška beseda, npr. prost skrbi, točen kot ura, bolan na srcu, bister, a len; • glagolske besedne zveze: v jedru je glagol, npr. hoditi in teči, iti kosit, hoditi bos; • prislovne besedne zveze: v jedru je prislov ali prislovni zaimek, npr. lepo in prav, tu in tam, zgodaj zjutraj, lepo počasi, bolje kot jeseni.

Poznamo tudi predložne zveze. Te so lahko sestavljene iz zveze: • predloga in samostalnika, npr. pri jezeru, ob cesti, v zgodbi; • predloga in pridevnika, npr. na rdeče, nor na Sašo; • predloga in prislova, npr. za zmeraj, od spredaj, na debelo, na desno.

Besede in besedne zveze opravljajo v stavkih vlogo stavčnih členov. Več o stavčnočlenski vlogi besed se boste poučili v naslednji enoti.

KLJUČNE BESEDE • • • • •

besedna zveza priredna besedna zveza podredna besedna zveza jedro in določilo samostalniška, pridevniška, glagolska, prislovna besedna zveza • predložna zveza

11/05/2018 08:39

8

TVORBA STAVKOV IN POVEDI

KATERI SO GLAVNI STAVČNI ČLENI? PREDEN ZAČNEMO 1. Oglejte si spodnji fotografiji. Za vsako tvorite po eno poved tako, da boste izvedeli, kaj se dogaja, kdo je vršilec dejanja, kje in kdaj se dogodek odvija in kdo so udeleženci dogodka.

BERIMO REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO PREŠERNOV SKLAD Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico; posameznik jo praviloma lahko prejme le enkrat. Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Nagrade se podelijo na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Podeljevanje nagrad vrednoti vrhunsko ustvarjalnost, postavlja merila zanjo in jo spodbuja. Zakon določa podelitev največ dveh Prešernovih nagrad in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Zakon določa, da Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada podeljuje upravni odbor na osrednji proslavi v čast slovenskega kulturnega praznika.

Začetek podeljevanja nagrad sega v leto 1946, ko je bila izdana odredba tedanjega Ministrstva za prosveto o podeljevanju nagrad za umetnost in znanost, že leto prej pa je bil 8. februar razglašen za kulturni praznik. Omenjeni odločitvi sta potrdili zavest, da smo se kot narod oblikovali predvsem s kulturno in z znanstveno ustvarjalnostjo.

Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika. Predlagatelji so bili Društvo slovenskih književnikov, Glasbeni svet pri Ministrstvu za prosveto, Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov ter Akademija znanosti in umetnosti.

V minulih desetletjih je bil zakon večkrat spremenjen. Že leta 1956 je natančneje opredelil znanstvena področja, največja sprememba pa je bila sprejeta leta 1961. Nagrade so od tedaj namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. /…/

BJ3 UCB 2018 notranjost.indd 8

11/05/2018 08:39

9

TVORBA STAVKOV IN POVEDI

RAZMISLIMO 1.

2.

3.

4.

5.

Kdo lahko prejme Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada?

Za kaj lahko ustvarjalec prejme posamezno nagrado?

Kdo nagradi podeljuje?

Kdaj se nagradi podelita?

Prepišite stavek Na proslavi prejmejo nagrado ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke v zvezek in podčrtajte glavne stavčne člene, torej osebek, povedek, predmet in prislovno določilo.

6. Kako ste se vprašali po osebku in povedku? Kaj izraža osebek in kaj povedek?

7. Kateri besedni vrsti pripada beseda, ki je v osebku, in kateri beseda, ki je v povedku?

8. Opazujte obliki osebka in povedka. Kateri je kateremu nadrejen? Zakaj?

9. Koliko predmetov je v stavku? Kako ste se vprašali po njih? Določite jim sklon. Kaj ste ugotovili?

10. Katerim besednim vrstam pripadajo besede v jedru predmeta in katerim besede v določilu?

11. Navedite del stavka, ki določa okoliščine dogajanja, izražene v povedku. Kako ste se vprašali po njem? Poimenujte stavčni člen.

12. Katerim besednim vrstam pripadajo besede, ki so v prislovnem določilu?

13. Ali so vsi stavčni členi sestavljeni iz ene besede? Razložite.

14. V stavkih podčrtajte glavne stavčne člene. Nato ugotovite, katerim besednim vrstam pripadajo besede v njih. Preglednice prerišite v zvezek.

Zvečer greva s prijateljem v restavracijo na večerjo.

sošolci se srečamo S zjutraj v športni dvorani.

BESEDNA VRSTA

Narodi svoje umetnike ali znanstvenike proglasijo za narodno bogastvo.

BESEDNA VRSTA

BESEDNA VRSTA

zvečer

s

narodi

greva

sošolci

svoje

s

se

umetnike

prijateljem

srečamo

ali

v

zjutraj

znanstvenike

restavracijo

v

proglasijo

na

športni

za

večerjo

dvorani

narodno bogastvo

USVOJIMO Stavek je sestavljen iz enot, ki jih imenujemo stavčni členi. Poznamo štiri glavne stavčne člene, in sicer osebek, povedek, predmet, prislovno določilo, in tri odvisne stavčne člene oz. dele glavnih stavčnih členov, to so prilastek, povedkovo določilo in povedkov prilastek.

Stavčne člene prepoznamo s pomočjo vprašalnic. V stavku sta lahko le en osebek in povedek, predmetov in prislovnih določil pa je lahko več. Osrednji stavčni člen je povedek, ki pove, kaj se dogaja oz. kaj kdo dela, drugi stavčni členi ga pomensko dopolnjujejo. Stavčnočlensko zgradbo povedi ponazorimo z ustreznim podčrtovanjem, npr.: Petra si je danes v ljubljanski Drami ogledala predstavo Vojna in mir.

Kdo + povedek?

Kaj se dogaja?

Kdaj + povedek?

Kje + povedek?

Koga ali kaj + povedek?

Enako podčrtujemo tudi stavčne člene v večstavčni priredno zloženi povedi, npr.

Po ogledu predstave je Petra odšla domov in začela brati knjigo Vojna in mir.

BJ3 UCB 2018 notranjost.indd 9

11/05/2018 08:39

10

TVORBA STAVKOV IN POVEDI

V vlogi stavčnega člena so samo polnopomenske besede, torej samostalniška in pridevniška beseda, glagol in prislov.

Povedek ali predikat ( ) je stavčna vloga glagola. Je pomensko osrednji del stavka.

Izraža dogajanje, stanje ali potek. Po njem se vprašamo kaj (osebek) dela, kaj se dogaja, kaj se zgodi. V povedku stoji osebna glagolska oblika (npr. Marija peče torto.). Pomensko je povedek povezan z osebkom, s predmetom in prislovnim določilom.

Osebek ali subjekt ( ) je stavčna vloga samostalniške besede. Osebek pomensko dopolnjuje povedek s podatki o vršilcu dejanja in nosilcu stanja ali poteka. Po njem se vprašamo kdo oz. kaj + povedek. V osebku je po navadi samostalniška beseda ali besedna zveza. Besede v osebku so načeloma v imenovalniku (npr. Miha trenira košarko.), izjemoma tudi v rodilniku, in sicer ob zanikanem polnopomenskem glagolu biti (npr. Mihe ni bilo doma.) in ob glagolu zmanjkati (npr. Zmanjkalo nam je kruha.). Pogosto je osebek izpuščen. Takrat ga prepoznamo iz osebne glagolske oblike v povedku (npr. Treniramo košarko. – Mi treniramo košarko.). Če je v povedku brezosebni glagol, osebka ni (npr.

Dežuje. – Danes je snežilo.). Oblika osebka ni odvisna od nobenega stavčnega člena, pač pa osebek določa obliko povedka; ta se v spolu, številu in osebi ujema z osebkom. Tak odnos imenujemo ujemanje (npr. Petra je odpotovala.

– osebek in povedek se ujemata v spolu, osebi in številu).

Predmet ali objekt ( ) je stavčna vloga samostalniških besed. Predmet dopolnjuje povedek in je od njega oblikovno odvisen. Ta odnos imenujemo vezava. Predmet lahko stoji v vseh sklonih, razen imenovalniku, torej se po njem vprašamo koga ali česa, komu ali čemu, koga ali kaj, pri kom ali čem, s kom ali čim + povedek.

V stavku je lahko en ali več predmetov (npr.

Marjan je prinesel pisalo. – Marjan je učitelju prinesel pisalo.), lahko pa je predmet tudi izpuščen, takrat naslovnik pomen razbere iz sobesedila (npr. Poklicala bom. v pomenu Poklicala te bom.). V vlogi predmeta so največkrat samostalniške besede in besedne zveze ter predložne zveze. Nedoločnik ob povedku je predmet le v primeru, če ga lahko izrazimo s celim stavkom ali samostalnikom (npr. Ne sramuj se brati! – Ne sramuj se, da bi bral! ali Ne sramuj se branja.), sicer je del povedka.

BJ3 UCB 2018 notranjost.indd 10

Kadar je v stavčnem členu predložna zveza, smo včasih v zagati, ali je stavčni člen predmet ali prislovno določilo. Pomagamo si na dva načina. Prvi je s pretvorbo predložne zveze v odvisnik. Če je pretvorba mogoča, gre za prislovno določilo, če ni, gre za predmet, npr. Sedel je s sošolcem. (pretvorba ni mogoča) – Nalogo je rešil z velikim trudom. → Nalogo je rešil tako, da se je zelo potrudil. Drugič si lahko pomagamo tudi z vprašalnicami. Če se po predmetu ne moremo vprašati z vprašalnicami za prislovno določilo, potem je stavčni člen predmet, če se lahko vprašamo, je prislovno določilo, npr. Pesem je recitiral z zanosom. – Kako je recitiral?/S kom ali s čim je recitiral? Ker se po stavčnem členu lahko vprašamo z vprašalnico za prislovno določilo, to ni predmet, ampak prislovno določilo. ) je Prislovno določilo ali adverbial ( stavčna vloga prislovov in samostalniških predložnih zvez. Prislovno določilo pojasnjuje okoliščine glagolskega dejanja in oblikovno ni odvisno od povedka; odnos med njima se imenuje primik. V prislovnem določilu je najpogosteje prislov (npr. Včeraj smo pisali spis.) ali predložna zveza (npr. V ponedeljek pišemo spis.), redkeje samostalniška zveza v raznih sklonih (npr.

Marca imam operacijo.). Poznamo več vrst prislovnih določil. Po prislovnem določilu kraja se vprašamo kje, kod, kam, od kod, do kod (npr.

Srečali smo se v križišču. – Prihaja iz Murske Sobote.). Po prislovnem določilu časa se vprašamo kdaj, od kdaj, do kdaj, kako dolgo (npr. Pri frizerju sem bila od treh do sedmih. – Izpit je trajal dvajset minut.). Vprašalnice za prislovno določilo načina so kako, na kak način, koliko(krat) (npr. Govorili so tiho. – Trikrat je bil državni prvak.), za prislovno določilo vzroka pa zakaj, iz katerega vzroka, zaradi česa (npr. Zaradi nesreče je jokala.). Poleg teh poznamo še nekatera druga prislovna določila, npr. prislovno določilo dopuščanja (npr. Kljub zmagi ni bil nagrajen.) in pogoja (npr. V primeru snega ne gremo na pot.).

Vezniki v besednih zvezah, predlogi v predložnih zvezah in poudarni členki so del stavčnega člena in jih po navadi podčrtamo skupaj z besedami, ki ji povezujejo ali poudarjajo, npr. Prinesli smo vam sadje in zelenjavo. – Trenira kot nor. – Vrnem se ob treh. – Samo Jan je prišel.

11/05/2018 08:39