9789612718763

Martina Križaj Marja Bešter Turk Marija Končina Mojca Bavdek Mojca Poznanovič Darinka Ambrož Stanislava Židan

Na pragu besedila 1 Samostojni delovni zvezek za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol

IZDAJA S PLUSOM 1. del

P NPB1+ SDZ 1 del.indd 1

Rešitve nalog so objavljene na spletnih straneh www.srednja.net/gradiva/slovenscina in www.iRokus.si.

22/05/2018 12:22

dr. Martina Križaj dr. Marja Bešter Turk Marija Končina Mojca Bavdek mag. Mojca Poznanovič Darinka Ambrož Stanislava Židan

Na pragu besedila 1 – izdaja s plusom Samostojni delovni zvezek za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol, 1. del Urednica: Andreja Ponikvar Strokovni pregled in recenzija: dr. Kozma Ahačič Ilustracije: Gašper Krajnc/Umer, d. o. o.

Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje naslovnice: Beti Jazbec Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Danilo Frlež Tisk: Bulvest Print AD Prva izdaja Naklada: 5.000 izvodov Ljubljana 2018

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(076) Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

NA pragu besedila 1 : izdaja s plusom. Samostojni delovni zvezek za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Martina Križaj ... [et al.] ; [ilustracije Gašper Krajnc ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd.

- Ljubljana : Rokus Klett, 2018 ISBN 978-961-271-876-3 1. Križaj, Martina 294918144

NPB1+ SDZ 1 del.indd 2

22/05/2018 12:22

KAZALO JEZIK

Kaj je jezik

Besedni jezik

15

Slovenski jezik

27

Zvrsti slovenskega jezika

33

6

SPORAZUMEVANJE

Kaj je sporazumevanje

44

Pogovarjanje

48

Dopisovanje

56

66

Enosmerno sporočanje – tvorjenje in pošiljanje enogovornih besedil

Govorno nastopanje (z referatom)

84

Pisanje enogovornih besedil (seminarske naloge)

94

Kritično sprejemanje enogovornih besedil

106

Poslušanje govornih nastopov

112

Branje enogovornih besedil

119

NPB1+ SDZ 1 del.indd 3

22/05/2018 12:22

NPB1+ SDZ 1 del.indd 4

22/05/2018 12:22

JEZIK

NPB1+ SDZ 1 del.indd 5

22/05/2018 12:22

Kaj je jezik Pripravite se na obravnavo te učne enote – v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2) (na slovenskem spletnem jezikovnem portalu www.fran.si) si oglejte slovarski sestavek besede jezik ter razmišljajte, o katerem pomenu te besede bomo govorili pri jezikovnem pouku in katere vloge ima jezik v vašem življenju.

Sodelujte v pogovoru s profesorico/profesorjem, sošolkami in sošolci.

Podrobno preberite razpravljalno besedilo; med branjem si kaj podčrtajte ali zapišite, po branju pa izdelajte strukturirani povzetek.

Odgovor na vprašanje, kaj je jezik, je lahko zelo obsežen, odvisno od tega, kaj vse želimo o njem povedati.

Pomembno se je predvsem zavedati, – da nas jezik zaznamuje kot človeška bitja, saj je vse naše življenje zaznamovano z njim; – da nas vsak jezik, ki ga znamo, še zlasti pa naš prvi jezik, povezuje s skupnostjo, ki govori ta jezik – v jeziku se namreč zrcalijo njeni civilizacijski, kulturni, mišljenjski, doživljajski, vrednotenjski in vedenjski vzorci in te prenašamo z jezikom iz roda v rod; – da v jeziku razmišljamo, čustvujemo, sanjamo, obujamo spomine, načrtujemo, si kaj domišljamo ...; – da z jezikom navezujemo in ohranjamo stike z drugimi ljudmi; – da z jezikom povzročamo spremembe v družbi; – da z jezikom poimenujemo oz. ubesedujemo predmetnost okrog sebe; – da z jezikom tvorimo besedila in tako drugim sporočamo svoje znanje o čem, svoje mnenje o čem, svoje doživljanje česa, svoje hotenje po čem ipd.; – da s pomočjo jezika sprejemamo besedila drugih ljudi in tako spoznavamo njihovo znanje, mnenje, doživljanje, hotenje.

6 JEZIK

NPB1+ SDZ 1 del.indd 6

22/05/2018 12:22

Človeški jezik je večinoma besedni jezik, spremljajo pa ga tudi prvine nebesednega jezika – pri govorjenju zvočne (npr. glasnost, hitrost …), in vidne (npr. kretnje, mimika, drža telesa ...), pri pisanju pa preglednice, grafi, fotografije, vrsta tiska, emodžiji ... Strokovnjaki ugotavljajo, da s t. i. nebesednimi spremljevalci govorjenja oz. pisanja pogosto sporočamo (tudi nehote) celo več kot z besednim jezikom.

Besedni jezik je ustaljeni sistem besed in pravil; za ljudi je temeljno sredstvo sporazumevanja (komunikacije). Včasih pa se sporazumevamo tudi drugače: Če se s prijateljem ali prijateljico dogovorimo za določen način zvonjenja, že po zvonjenju vemo, kdo je prišel ali poklical po telefonu; policistovo gibanje v križišču voznikom pove, ali naj peljejo ali čakajo; kadar umre sodelavec ali državnik, sporočimo svojo žalost z izobešenjem črne zastave ali spustimo državno zastavo na pol droga itd. Ta nebesedna znamenja so dogovorjena, vsem uporabnikom pomenijo isto.

Ne le človek, tudi živali imajo svoj jezik. Vendar pa se sporazumevajo v veliko manjšem obsegu kot človek, saj si sporočajo eno samo trenutno stvar (npr. trenutno nevarnost, trenutno oddaljenost ali smer plena/hrane) in na en sam način (tj. z nebesednim jezikom).

Ljudje se sporazumevamo ne le o trenutni stvarnosti, temveč celo o pretekli, o načrtovani ali zaželeni oz. umišljeni, in to govorno, pisno ali celo gibalno (prim. kretnje gluhih). Imamo pa še eno zmožnost, ki je nima nobeno drugo bitje: z besednim jezikom lahko govorimo tudi o svojem jeziku in o jeziku drugih; pravimo, da imamo razvito metajezikovno zmožnost.

Svoj povzetek primerjajte s profesoričinim/profesorjevim in ga po potrebi dopolnite oz. popravite.

Svoje znanje utrjujte in preverite z nalogami 1–7, dopolnite pa z 8. in 9. nalogo.

Rešite še naloge 10–20 – v njih boste obudili svoje osnovnošolsko znanje o besednih vrstah in stavčnih členih ter tako preverili svojo metajezikovno zmožnost; to vam bo pomagalo tudi pri učenju tujih jezikov.

JEZIK 7

NPB1+ SDZ 1 del.indd 7

22/05/2018 12:22

1

Preberite izrek filozofa Ludwiga Wittgensteina: "Meje mojega jezika so meje mojega sveta."

Na kateri jezik se nanaša ta izrek? Na prvega oz. maternega./Na tujega./Na katerega koli.

Kako razumete ta izrek?

2

V katerem jeziku razmišljate, čustvujete, sanjate? V besednem./V nebesednem.

V katerem besednem jeziku razmišljate, čustvujete, sanjate?

Zakaj prav v tem?

Ali ste že kdaj sanjali v katerem drugem besednem jeziku? DA NE Če ste, pripovedujte o tem.

3

Kako se počuti človek, ki doma, v šoli/na delovnem mestu ali v družbi ne sme izražati svojega mnenja ali svojih občutkov?

4

Preberite povedi in razmišljajte, kaj dela z njimi sporočevalec.

Slovenščina se mi ne zdi težka.

Odprite učbenik na strani 12.

Linorez je grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastim peresom reže v linolej.

Dober dan!

Okno, omara, tabla, računalnik, klop, stol …

Imenujem te za predsednika dijaške skupnosti.

Manjkajoči učbenik boste zagotovo dobili v štirinajstih dneh.

Kakšne globoke misli!

Za vsako poved izberite ustrezen opis sporočevalčevega dejanja in pripišite ustrezno številko. Nato povejte, na podlagi česa ste se tako odločili.

1 Sporočevalec navezuje stik z drugimi ljudmi.

2 Sporočevalec poimenuje predmetnost.

3 Sporočevalec povzroča spremembo v družbi.

4 Sporočevalec izraža svoje znanje o čem.

5 Sporočevalec izraža svoje prepričanje o čem.

6 Sporočevalec izraža svoje mnenje o čem.

7 Sporočevalec izraža svoje doživljanje česa.

8 Sporočevalec izraža svoje hotenje po čem.

5

Kaj sporoča, kdor med pozdravljanjem – ne gleda sogovorca v oči, – ima roke v žepih, – stiska sogovorčevo roko tako močno, da ga zaboli,

8 JEZIK

NPB1+ SDZ 1 del.indd 8

22/05/2018 12:22

– stiska sogovorčevo roko tako šibko, da ima sogovorec občutek, kot da je prijel mrtvo ribo, – ima cigareto v ustih, – govori zelo glasno in vzhičeno, – šepeta in momlja?

6

Pokažite nekaj dogovorjenih kretenj tekmovalcev, trenerjev in sodnikov (npr. pri košarki, nogometu, odbojki, rokometu, smučarskih skokih …), glasbenikov in dirigentov ipd.

Sošolke in sošolci naj ugibajo, kaj se z njimi sporoča.

7

Preberite besedilo.

Pouk dopoldne ali popoldne?

Letos imamo v srednji šoli enoizmenski pouk. Odločila sem se, da bom dijake in dijakinje povprašala, kako jim je to všeč.

Dijakom in dijakinjam sem razdelila 100 anketnih listov; izpolnilo jih je samo 60 (35 deklet in 25 fantov). In kakšni so njihovi odgovori? 43 anketirancev (27 deklet in 16 fantov) je z dopoldanskim poukom zadovoljnih. Med prednostmi dopoldanskega pouka navajajo predvsem ustaljenost učnih navad oz. bioritma, boljše prometne povezave, pomembno pa se jim zdi tudi to, da se popoldne lahko posvetijo športnim dejavnostim.

A. M.

Kdo je napisal to besedilo? Čemu ga je napisala? Čemu je anketirala dijake in dijakinje?

Z grafi predstavite, – koliko vprašanih je vrnilo vprašalnik, – koliko od teh je deklet in koliko fantov, – koliko vseh je zadovoljnih z dopoldanskim poukom, – koliko od teh je deklet in koliko fantov.

8

Raziščite, kako se sporazumevajo živali (npr. čebele, delfini, konji, psi, komarji, netopirji, sloni …) ali roboti.

Predstavite sporazumevanje izbrane živali ali izbranega robota in med seboj primerjajte svoje ugotovitve.

9

V katerem jeziku govorite o slovenskem jeziku?

Ali poznate ime koga, ki je v preteklosti pisal o slovenščini v latinščini ali nemščini?

DA NE Če da, napišite njegovo ime.

JEZIK 9

NPB1+ SDZ 1 del.indd 9

22/05/2018 12:22

10

Besede z enakimi pomenskimi in oblikovnimi lastnostmi združujemo v skupine, imenovane besedne vrste. V osnovni šoli ste spoznali samostalnike, pridevnike, glagole, prislove, zaimke, števnike, predloge, veznike, medmete in členke.

V katero besedno vrsto spadajo besede z naslednjimi pomenskim lastnostmi?

Definicije dopolnite z izrazi za besedne vrste.

BESEDE, S KATERIMI poimenujemo bitja, stvari ali pojme (npr. človek, knjiga, mir),

so

poimenujemo lastnost, vrsto ali svojino (npr. črn, slovenski, babičin),

so

poimenujemo dejanje ali dogajanje (npr. berem, sedim, dežuje),

so

poimenujemo število ali zaporedje v vrsti (npr. deset, deseti),

so

poimenujemo okoliščine dejanja, tj. kraj, čas, način (npr. domov, pozimi, zlahka),

so

nadomeščamo druge besede (npr. on, njegov, kdo, kdor, ta),

so

izražamo neenakovredno razmerje med besedama in ki vplivajo na sklon besede za seboj (npr. v, iz, k),

so

izražamo enakovredno ali neenakovredno razmerje med stavkoma (npr. in, zato, ker, čeprav),

so

izražamo svoje mnenje o čem (npr. že, šele) ali prepričanje o čem (npr. seveda, res),

so

izražamo svoje razpoloženje (npr. joj) ali posnemamo zvoke (npr. čiv, bim),

so

K slovenskim izrazom za besedne vrste napišite njihove mednarodne ustreznice.

(Lahko si pomagate z naslednjimi: pronomen, adverb, substantiv, numeral, verbum, adjektiv.)

11

samostalnik

pridevnik

glagol

prislov

zaimek

števnik

Kaj že veste o samostalnikih? Dopolnite preglednice in povedi.

SAMOSTALNIKI POMEN VPRAŠALNICA OBLIKA

spol število

SKLANJANJE

– v slovenščini imamo

sklonov

– samostalnikom spremenimo (prim. knjiga: Knjigo bom prebral jutri.)

10 JEZIK

NPB1+ SDZ 1 del.indd 10

22/05/2018 12:22